Pisateljica Eva Markun je svojo pripovedno zbirko Menažerija objavila v zbirki Prvenke pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in s spremno besedo dr. Aljoša Harlamova. Na naslovnici (oblikovala jo je Meta Wraber) so tudi črne pikice, ki se v notranjosti knjige razkrijejo kot živalice, v eni izmed pisateljičinih zgodb pa se predstavijo kot sila, ki še kako vpliva na življenje junakinje. V zbirki Menažerija imajo namreč živali in narava pomembno vlogo, literarne junakinje (in tudi kak junak) pa doživljajo nelahke preizkušnje. Več o zbirki, za katero je zasluženo dobila nagrado novo mesto short, bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz svojih zgodb. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

(Foto: Marko Golja)

Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik. V zbirki Literarni leksikon je tako objavil zvezke Konkretna poezija (1984), Esej (1989) in Tragedija (1994), na začetku svoje znanstvene poti pa strokovno monografijo Slovenski jezik – literatura – računalniki (1974) in pozneje (med drugim) še eseje v zbirki Pot, strokovno monografijo Numerične estetike in slovenska literarna znanost itd. Uredil je (za zbirko Kondor) Antologijo konkretne in vizualne poezije in izbrano delo Karla Destovnika Kajuha z naslovom Markacije (1982). Pesniški prvenki Dionizove pesmi (1976) je sledilo še več pesniških, esejističnih in dramskih besedil, skratka, Poniž je izjemno plodovit avtor. Ob avtorjevi sedemdesetletnici je Celjska Mohorjeva založba izdala njegovo zbirko Sedem esejev za sedemdeset let. V njej avtor je avtor izpisal svojo osebno izkušnjo, linearno pripoved po desetletjih pa je dopolnil z vrsto zastranitev. Bralec bo tako iz knjige lahko razbral marsikaj o minulih desetletjih, predvsem pa o Poniževi osebnosti in delu ter ljudeh, s katerimi je sodeloval ali pa se razšel. Jubilant bo zbirko predstavil v pogovoru z Markom Goljo in med drugim pojasnil, zakaj je nekatere osebe označil s celotnim imenom, nekatere z začetnicami in tretje še to ne, prebral pa bo tudi odlomek iz knjige. Nikar ne zamudite.

Foto: Marko Golja

Tretjo knjigo poezije Kristine Kočan, ŠIVJE, pišejo zamolki, tišine in praznine, in zdi se tudi, da pesnica ves čas ubeseduje tisto, kar v samih pesmih pravzaprav ni neposredno navzoče. V tako razprtih prostorih – v besedilih je odsotna tudi interpunkcija – se razprejo mnogotere priložnosti za besede, za njihova raznolika povezovanja in večplastna pomenjanja, kar Kristina Kočan spretno izkorišča.

Avtor fotografije: Kristijan Robič

Sociologinja dr. Darja Zaviršek je pred kratkim v Oranžni zbirki pri založbi *cf izdala zbirko šestih socioloških razprav z naslovom Skrb kot nasilje. V njih je analizirala zelo aktualne in boleče teme, med drugim položaj hendikepiranih v slovenski družbi, odnos do beguncev, razmah neopatriarhata in spolne zlorabe v Cerkvi. Več o analizah bolečih tem bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Foto: Marko Golja

Za mojstrsko napisano zbirko zgodb z naslovom Med drevesi je njen avtor, pisatelj in prevajalec Jani Virk zasluženo dobil Župančičevo nagrado. S svojo najnovejšo knjigo, z romanom Brez imena, je prav tako presenetil. Zadal si je namreč težko in nehvaležno nalogo napisati roman o razpadli družini in posilstvu mladostnika, skratka, zgodbo o mladeniču, ki se spušča oziroma pada v vse hujši pekel. Več o zasnovi romana je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Mike Crawford

Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred kratkim tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pesniški prvenec Dareta Gozdnikarja že z naslovom opozarja na tisto, kar najizraziteje tematizira: čas. Zavest časnosti opredeljuje domala vsako pesem v knjigi, nadgrajuje pa jo celosten pogled na življenje, pogled, ki z »zrenjem v smrt diha življenje«, pogled, ki vključuje nasprotja in se zaveda vzajemne pogojenosti nasprotnosti. Dare Gozdnikar v oddaji predstavi knjigo, razmišlja o poeziji in vesolju, pa tudi o razliki med pisanjem besedil za rokenrol komade in pisanjem poezije.

Klasični filolog in prevajalec dr. Marko Marinčič je v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavil znanstveno monografijo Carmina docta: Katul in nova poezija. V njej je zanimivo osvetlil Katulovo poezijo, marsikatero svojo analizo je ponazoril tudi s prevodi, monografijo pa je sklenil s prevodom Katulovega epilija Svatba Peleja in Tetide. V oddaji Izšlo je boste tako najprej slišali pogovor Marka Golje z dr. Marinčičem, ob izteku oddaje pa še odlomek iz Katulovega epilija, Ariadnino tožbo v interpretaciji dramske igralke Polone Juh. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Katarina Marinčič

Urednik žal ugasle revije 2000 in esejist, tudi Rožančev nagrajenec, Peter Kovačič Peršin v svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja (med drugim) o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi. Seveda pa je že zgovoren simptom, v kakšnem stanju je sodobna družba, da je knjiga s tako pomembnimi temami izšla v samozaložbi.

Glavne teme svoje zbirke je avtor predstavil v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Delo

Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj prepoznaven esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa je tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj).

Foto: Avtor (tudi fotografije) s soprogo