Izšlo je

Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin (1988) je prvenko, zbirko kratkih zgodb Stramorjevi koraki objavil leta 2014, dve leti pozneje roman Črvi, leta 2018 pa kar dve knjigi, zbirko poezije Izhodišča in zbirko kratkih zgodb Anonimna tehnologija. V slednji je zanimivo tematiziral odnos človeka do tehnologije, odnos, ki je morda komu videti kot znanstvena fantastika, pa vendar je še kako živ in navzoč. Več o zbirki Anonimna tehnologija je avtor povedal v pogovoru z radijskim kolegom in pesnikom Gregorjem Podlogarjem, prebral pa je tudi odlomek iz zgodbe Novo ravnotežje. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Gregor Podlogar

Bronji Žakelj je nedvoumno uspel velik met: s svojo prvo knjigo, z romanom Belo se pere na devetdeset se je uvrstila med peterico, ki se poteguje za kresnika, založba Beletrina je roman ponatisnila, v splošnih knjižnicah pa je največkrat sposojeni roman meseca junija. V avtobiografskem romanu je pisateljica slikovito in berljivo opisala svojo življenjsko zgodbo in zgodbo svoje družine. V uvodnem, svetlem delu romana se pred bralcem zvrsti galerija likov, natančnih opisov preteklosti in drobnih dogodkov, zaradi katerih je (bilo) življenje lepo; v sklepnem, temnem delu romana, ki se začne z boleznijo (mama prvoosebne pripovedovalke zboli), je ljudi manj, življenje kot da se zoži, manj je dogodkov. Pisateljica tudi o težkih življenjskih preskušnjah pripoveduje zgoščeno, vendar opise dogodkov in situacij dopolnjuje z diskretno refleksijo o bolezni, smrti in žalovanju. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Golja, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Marko Golja

Novinarka Televizije Slovenija Mojca Širok, voditeljica Odmevov, je doslej objavila že več knjig. Leta 2010 sta izšli njeni knjigi Zadnji rimski cesar: razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija in Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji, leta 2014 pa Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi. S knjigami se je predstavila kot odlična poznavalka italijanske družbe in Vatikana, ta sloves pa je potrdila tudi z lani objavljeno kriminalko Pogodba. V romanu je berljivo, sugestivno in prepričljivo pokazala, kako globoko je italijanska mafija vraščena v italijansko družbo in kako poteka boj proti njej. Za kriminalko, ki se začne z brutalnim umorom zelo uglednega italijanskega odvetnika, je avtorica dobila nagrado modra ptica, uvrstila pa se je tudi med peterico avtorjev, ki se poteguje za kresnika, za nagrado za najboljši roman minulega leta. Več o romanu je Mojca Širok povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Marko Golja

Novinarka Televizije Slovenija Mojca Širok, voditeljica Odmevov, je doslej objavila že več knjig. Leta 2010 sta izšli njeni knjigi Zadnji rimski cesar: razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija in Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji, leta 2014 pa Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi. S knjigami se je predstavila kot odlična poznavalka italijanske družbe in Vatikana, ta sloves pa je potrdila tudi z lani objavljeno kriminalko Pogodba. V romanu je berljivo, sugestivno in prepričljivo pokazala, kako globoko je italijanska mafija vraščena v italijansko družbo in kako poteka boj proti njej. Za kriminalko, ki se začne z brutalnim umorom zelo uglednega italijanskega odvetnika, je avtorica dobila nagrado modra ptica, uvrstila pa se je tudi med peterico avtorjev, ki se poteguje za kresnika, za nagrado za najboljši roman minulega leta. Več o romanu je Mojca Širok povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Marko Golja

V svojem novem romanu, Slepe miši, Dušan Merc sega v čas totalitarnega jugoslovanskega režima, v obdobje montiranih sodnih procesov in nedolžnih žrtev. Njegovo zanimanje je usmerjeno k posamezniku, malemu, opreznemu človeku, ki se, kot pravi sam, ne počuti žrtev, se pa počuti kot izdajalec svoje vesti. Kako sistem, utemeljen na nadzoru in ustrahovanju, sistem, ki določa vsa področja posameznikovega življenja, vpliva na našo identiteto?

Urednik, založnik, poznavalec knjigarstva, maratonec in avtor vrste knjig Samo Rugelj je pred meseci pri založbi Litera objavil roman Resnica ima tvoje oči in se z njim uvrstil med deseterico najboljših romanov minulega leta. Njegov romaneskni junak Miha Premrl na prvi pogled obvladuje in živi srečno življenje in takšno naj bi bilo tudi po njegovi upokojitvi ob koncu koledarskega leta. Toda življenje še kako preseneti romanesknega junaka ... Več o romanu je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Marko Golja

Borut Golob (1973) je leta 2009 objavil svojo prvo knjigo z naslovom Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem, leta 2016 roman Raclette in lani (pri založbi Litera) roman Pes je mrtev. Golobu je ponovno uspelo, da se je z romanom uvrstil med deseterico, ki se poteguje za kresnika, predvsem pa je napisal zelo intenziven in sugestiven roman. Njegov pripovedovalec, moški srednjih let, pripoveduje v prvi osebi ednine; čeprav pogosto pripoveduje v pretekliku, je zaradi intenzivnosti njegove pripovedi le-ta berljiva kot pričevanje o tukaj in zdaj. Pripovedovalec (v teku pripovedi se zgolj enkrat razkrije njegovo ime) pripoveduje o evtanaziji svojega psa, pa o razhodu z žensko, s katero je imel strastno razmerje … In ko je videti, da je njegovo kolo sreče pri tleh, se odpravi na vlak, predvsem pa v novo ljubezensko zgodbo … Tako suhoparno povzeta zgodba o krizi moškega v času neoliberalizma seveda ne more zaobjeti odličnosti romana. Ta se odlikuje z izjemno pripovedno kondicijo, kajti pripoved romanesknega junaka niti za hip ne zastane. Opredeljuje se do vseh in vsega, kar sreča, marsikdaj provokativno, tudi politično nekorektno, a konsistentno in slikovito. Pes je mrtev je zagotovo eden izmed najbolj nekonvencionalnih romanov minulega leta. Več o romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Marko Golja

Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Marko Golja

Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Josip Osti se je podpisal pod vrsto knjig, pred kratkim tudi pod zbirko štirih feljtonov z naslovom Kvadratura sarajevskega kroga. Avtor v feljtonih med drugim piše o Judih v Sarajevu in Bosni, pomenu fotografije in o Radovanu Karadžiću; več o zbirki, objavljeni pri Založbi Pivec, bo povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz feljtona o vojnem zločincu. Josipa Ostija je na njegovem domu v Tomaju 21. marca obiskal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Marko Golja

»Klasična doktrina pravi, da smo zato, / da delamo, novodobna, da delamo, / da smo, dadaistična samo da, da, da, / moja ne pravi nič, saj je ravno nič njena / doktrina.« lahko, med drugim, preberemo v novi knjigi poezije Blaža Lukana Teorija ničesar. O njej, o tem, kako vseprežemajoč je nič, ki ga tematizira, pa še o čem drugem bo Blaž Lukan spregovoril v pogovoru s Tino Kozin.

Foto: Maj Pavček