Umetniške prakse niso osrednji predmet preučevanja filozofije; kadar ta seže na polje umetnosti, se najpogosteje ukvarja s splošnimi vprašanji estetike. Ta trditev pa ne drži v primeru enega najvplivnejših filozofov sodobnega časa Jacquesa Ranciera, ki v času, ko so zaradi pereča političnega dogajanja umetniške prakse odrinjene iz središča pozornosti, posebno pozornost namenja prav preučevanju konkretnih primerov iz sveta umetnosti. Njegovemu razmišljanju smo preteklo leto v okviru mednarodne konference Estetski režim umetnosti: Razseđnosti Rancierove teorije lahko prisluhnili tudi v Ljubljani. Takrat smo z njim posneli pogovor, ki mu lahko prisluhnete v oddaji.