Jezikanje

Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."

V naslovih črne kronike je včasih prevladoval izraz vinjen, danes se pojavlja bolj neposredni izraz: pijan. Kaj so še nekatere značilnosti naslovov? 

Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."

"Naslovi so se začeli podaljševati. S tem podaljševanjem se lahko zakrije senzacionalnost, pomembna je pridobivalna funkcija naslova, ki poteka na različne načine."

Neverjetno! To morate videti! Ne prezrite! ??

Mladi raziskovalec Marko Drobnjak je analiziral naslovje črne kronike. Naslovi so se v dobrem desetletju podaljšali (glej graf), postali so tudi bolj podrobni. #Jezikanje ob 8.00! ? pic.twitter.com/qzjwNQTpMj

— Val 202 (@Val202) October 16, 2020

Makadam je poimenovanje po inženirju in graditelju cest J. L. McAdamu, Matevž je lastno moško ime ali občno za pretlačeni fižol s krompirjem. Kaj je in kako poteka apelativizacija?

Makadam je poimenovanje po inženirju in graditelju cest J. L. McAdamu, Matevž je lastno moško ime ali občno za pretlačeni fižol s krompirjem. Kaj je in kako poteka apelativizacija?

Dr. Silvo Torkar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da je motivacija za poobčnoimenjenje včasih znana, drugič lahko o njej le sklepamo. 

"Apelativizacija ali poobčnoimenjenje pomeni, da iz lastnih imen, na primer osebnih imen, priimkov, vzdevkov, krajevnih, zemljepisnih ali stvarnih imen, nastanejo poimenovanja, ki so občna, ki torej ne poimenujejo le enega izdelka, temveč celo vrsto podobnih." 

Primeri: 

- Štajerka (prebivalka Štajerske) ali štajerka (kokoš)

- Ančka (žensko ime) ali ančka (napihljiva lutka)

- Turek (prebivalec Turčije) ali turek (goba)

- Štefan (moško ime) ali štefan (dvolitrska steklenica za vino)

V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."

"Ljudje zelo osebno jemljejo pravico do izražanja lastnega mnenja, pri tem pa pogosto pozabijo na to, kako se počuti druga stran," pravi mlada raziskovalka Urška Vranjek Ošlak

Mlada raziskovalka z Inštituta Frana Ramovša Urška Vranjek Ošlak pravi, da je sovražni govor pravno določena in kriminalizirana različica žaljivega govora.

"Med posamezniki so najbolj izpostavljeni politiki, novinarji in nekatere druge medijske osebnosti, zlasti tiste, ki se pogosteje pojavljajo v medijih. Med skupinami pa istospolno usmerjeni, nebelci, pripadniki verskih skupnosti, zlasti muslimani in katoliki, invalidi, socialno ogroženi, na primer brezdomci, ljudje drugih narodnosti, ženske in tako naprej."

V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."

Tovrstne komentarje je treba obsoditi in odstraniti, za kar skrbijo tudi administratorji. Miloš Brkić, vodja administratorjev na portalu rtvslo.si pravi, da je bilo na portalu od leta 2007 objavljenih približno 15 milijonov komentarjev. Žaljive izbrišejo, o primernosti pa presojajo po principu “zdrava kmečka pamet”. Pravi, da vemo, kdaj je nekdo prestopil mejo normalnega pogovora. Če je kritika utemeljena, včasih spregledajo tudi kako besedo, ki ne sledi pričakovani normi. 

Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna.

"Trolanje je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec," pravi mladi raziskovalec Nejc Slukan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani

V Sprotnem slovarju slovenskega jezika je trolanje definirano kot "postavljanje in pisanje sporočil na družabnih omrežjih z namenom doseči čustveni odziv pri drugih uporabnikih ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora". Mladi raziskovalec Nejc Slukan pravi, da obstaja tudi interni sleng, značilen za trolanje, pri katerem se vzpostavi razlika med tistimi, ki razumejo, in tistimi, ki ne. 

"Trol je nagnjen k rušenju norme. Če je ta norma odsotnost sovražnega govora, bo trol usmerjen proti tej normi in bo testiral meje dopustnega ravno s sovražnim govorom."

Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna. "Ko trol denimo posnema nekega domnevno nepismenega ali polpismenega prebivalca nekega hipotetičnega ruralnega okolja, uporablja slovnične napake, ki so pogosto načrtno simulirane."

 

Trolajte z nami! Vse komentarje pod objavo bomo zjutraj prebrali v etru Vala 202.
- Kar je seveda trolanje.
Ne zamudite nove sezone oddaje Jezikanje. Dolgojezična in kratkočasna @UZaletelj in Tadej sta pripravljena!
- To pa ni trolanje. pic.twitter.com/kVnv2qZHr8

— Val 202 (@Val202) September 17, 2020

Kaj je Elijev ogenj? Anketiranci: "Elija? A ni to neko biblično ime? Mogoče povezano s peklom."

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Kaj je Elijev ogenj?

Anketiranci: 

- "Elija? A ni to neko biblično ime? Mogoče povezano s peklom."

- "Nekaj vročega, strastnega, dobrega."

- "Ne vem, predstavljam si ga kot nekaj 'ful ekstra', nekaj posebnega."

Kaj je Stendhalov oziroma firenški sindrom? Kot prvi ga je opisal francoski pisatelj Marie-Henri Beyle, ki ga poznamo pod psevdonimom Stendhal. Ko je hodil po Firencah, se je tako navdušil nad mestom, galerijami, katedralo in umetninami, da se je ob vsej lepoti začel počutiti precej nenavadno.

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Kaj je Stendhalov oziroma firenški sindrom? Kot prvi ga je opisal francoski pisatelj Marie-Henri Beyle, ki ga poznamo pod psevdonimom Stendhal. Ko je hodil po Firencah, se je tako navdušil nad mestom, galerijami, katedralo in umetninami, da se je ob vsej lepoti začel počutiti precej nenavadno. Tako je zapisal v knjigi Neapelj in Firence: potovanje iz Milana v Reggio: "Bil sem v nekakšni ekstazi, od ideje, da sem v Firencah, blizu velikih mož, katerih grobnice sem videl ... Potopljen v razmišljanje o vzvišeni lepoti ... Doživel sem izkušnjo nebes ..."

Anketiranci:

- "Lahko bi bil priimek znanstvenika, ki ga je odkril."

- "Nekaj na telesu."

- "Mislim, da je bil Stendhal en 'fuzbaler'. Ampak verjetno ne ta. Ne vem, če to izvira iz biologije, verjetno bolj iz psihologije." 

Nejeverni Tomaž je svetopisemska fraza, ki pomeni dvomiti, preden se prepričaš o dejstvih.

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Tomaž je bil eden od dvanajstih apostolov, ki so hodili z Jezusom. Svetopisemska zgodba, ki jo je napisal evangelist Janez, pa pojasni, od kod fraza nejeverni Tomaž.

Anketiranci: 

- "Iz Bibilije. Tomaž ni veroval, da bo Jezus vstal." 

- "Verjetno je bil nek Tomaž, ki ni nečesa verjel." 

- "Nejeverni Tomaž. To je pa en gospod, ki ni veren. A je?" 

Viljem iz Ockhama je angleški frančiškanski redovnik, logik in sholastični filozof, ki je deloval v prvi polovici 14. stoletja. Ockhamova britev je "zakon varčnosti", raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanje hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom spremenljivk in delnih procesov. Govorimo torej o varčnosti ter preprostosti znanstvenih teorij.

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Viljem iz Ockhama je angleški frančiškanski redovnik, logik in sholastični filozof, ki je deloval v prvi polovici 14. stoletja. Ockhamova britev je "zakon varčnosti", raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanje hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom spremenljivk in delnih procesov. Govorimo torej o varčnosti ter preprostosti znanstvenih teorij.

Anketiranci: 

- "To mora biti nekaj z onega sveta, z Japonske ali s Kitajske."

- "Ta Ockham je verjetno nekaj izumil ali bril. Mogoče živali ali ljudi." 

- "Stil britja brade pri moških? Ockham je kakšen kralj ali car, ki je imel značilno brado za tisto obdobje."

Potemkinove vasi so po besedah zgodovinarjev bolj ali manj legenda: na caričinih potovanjih po osvojenih ozemljih naj bi s kulisami novih vasi (ter lutkami namesto ljudi) prevaral Katarino Veliko in tako prikazoval uspešno rusko poseljevanje novih območij. Zgodovinarji pravijo, da je med obiskom Katarine Velike na jugu dežele res nekoliko 'sfriziral' videz podeželja, da je bilo videti bolje kot sicer, a so mit o Potemkinovih vaseh, o kulisah čudovitih vasi, za katerimi ni ničesar, ustvarili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali dejanski uspeh.

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Grigorij Aleksandrovič Potemkin je bil ruski vojskovodja, državnik, knez in ljubimec, po nekaterih podatkih celo mož Katarine Velike. Potemkinove vasi so po besedah zgodovinarjev bolj ali manj legenda: na caričinih potovanjih po osvojenih ozemljih naj bi s kulisami novih vasi (ter lutkami namesto ljudi) prevaral Katarino Veliko in tako prikazoval uspešno rusko poseljevanje novih območij. Zgodovinarji pravijo, da je med obiskom Katarine Velike na jugu dežele res nekoliko 'sfriziral' videz podeželja, da je bilo videti bolje kot sicer, a so mit o Potemkinovih vaseh, o kulisah čudovitih vasi, za katerimi ni ničesar, ustvarili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali dejanski uspeh.

Anketiranci: 

- "V Rusiji, Potemkin je bil neki zdravilec, filozof in tako naprej."

- "U, to pa vem! Da vidiš samo fasado. Za tem je cela zgodba ..."

- "Nimam pojma. Nekje v Sloveniji verjetno. Bolj ozko pa ne bi vedel."

 

Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …

Anketiranka: "To bi lahko bil neki poseben vozel. Verjetno. A ga mogoče gasilci uporabljajo?"