Jezikanje

V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega.

V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega

"Obstajajo ženska poimenovanja in seveda je smiselno, da jih uporabljamo. Za neustrezne lahko označimo pogoste zveze, kot je profesor doktor Kovač, ko se to nanaša na žensko. Dandanes pa se izogibamo tudi izpeljavam ženskih priimkov tipa Logarjeva, Kraljeva, čeprav je v medijih to še močno prisotno. Je pa pogostejša raba: Logar je rekla, Logar je odločila, da spol izrazimo z glagolsko obliko," pravi dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Strinja se tudi dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. 

Dr. Marko Stabej: "Če sta na televiziji gosta moški in ženska, oba doktorja, zdravnika in žensko začnejo nagovarjati z gospa Bojana, njega pa še vedno gospod Fafangel, ta primer sem si izmislil, je to podcenjevanje ali pokroviteljski odnos. Ostankov tega je v javnem diskurzu veliko. In tudi če to ni namerno, tako marsikdaj zveni."

V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec

V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec

Prevajalka iz angleščine, francoščine in portugalščine dr. Katja Zakrajšek ter jezikoslovec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Matej Meterc pojasnjujeta, da je frazem besedna zveza s prenesenim pomenom in ekspresivnim učinkom v besedilu. Njegova raba je vsaj malo zaznamovana, zato tudi vzbudi in pritegne pozornost. Pri prevajanju pa je zlasti ključna stalnost sestavin in pomena določenega frazema.

Dr. Katja Zakrajšek: "Pri frazemih je problem, da njihov pomen ni seštevek posameznih sestavin oziroma pogosto pomen iz njih sploh ni ugotovljiv. In logično sledi, da se jih ne da prevajati po sestavinah, ampak po pomenu celote. In ko vidiš en tak prevod, kot je 'salting the mind' (soliti pamet), je to precej zanimiv fenomen."

Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik?

Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik?

Veseli izletniki, tema oddaje Jezikanje je vključevanje lastnih imen v tuja besedila in v slovenščino. Zakaj je papež Frančišek, ne pa Francis ali Francesco? Zakaj prevajamo imena botaničnih vrtov in parkov? In nenazadnje, kako bi tujcu prevedli našo tradicionalno jed potica ali prekmurska gibanica? Dr. Urška Vranjek Ošlak je naša turistična vodnica po podomačevanju, prenašanju in prevajanju domačih ter tujih imen.

"Ime prevedemo po smislu takrat, ko želimo opozoriti na neko zanimivo pomensko značilnost. V primeru Triglava so to trije vrhovi, zato lahko dodamo v oklepaju: Three headed (mountain)."

"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Spet petek, zato Jezikanje. Tokrat izpuščamo. Ne oddaje, samo kak stavčni člen … Ste vseeno razumeli? Verjetno. Čeprav: jezi, kajne?

"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. 

"Posplošeno povedano z izrazom izpust, elipsa označujemo izpuščanje jezikovnih sredstev, ki bi jih skladenjsko pričakovali, a jih vsebinsko ne potrebujemo. Na vprašanje Kje si? odgovorimo z doma ali v službi. Izpustimo glagol biti. Take stavke v stroki imenujemo eliptične, izpustne. Pomembno je, da izpuščamo tiste jezikovne prvine, ki so bile v besedilu sobesedilu omenjene ali jih je mogoče razumeti iz sobesedila oziroma konteksta."

Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.

Poobjavite našo oddajo, saj smo se z dr. Špelo Arhar Holdt lotili posebnega izziva: podvojenih črk v slovenskih besedah

Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.

"Kit, ki tehta pet ton, je pettonski kit. In v tem primeru ima beseda dva t-ja: pettonski. Podobno je vrh, ki je visok šest tisoč metrov, šesttisočak; družina, ki ima več članov, je veččlanska družina. Za zložene besede s podvojenimi črkami je zelo značilno, da vsebujejo številko ali kako drugo besedo za količino."

Protiigralec ali protigralec? Sedemmetrovka ali sedemetrovka? Prisluhnite oddaji in preizkusite svoje znanje! Kje? Tukaj!

Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina?

Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina?

"Kadar govorimo o vrsti sladoleda, največkrat to v slovenščini izražamo s pripono -ov, torej jagodov sladoled ali limonov sladoled. Ampak poznamo tudi jagodni, jagodin, jagoden. Jagodin pomeni svojino, na primer jagodin cvet, to je cvet, ki je od jagode. Potem je lahko miza ali obleka jagodne barve, se pravi, ki ni vrsta, ni svojina, ampak je jagodne barve. Jagoden bi bil tak, ki spominja na barvo jagode. Kaj pa bomo naročili v vrsti? Ali jagodni ali jagodov sladoled," razlaga dr. Mojca Smolej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Po nedoločni obliki pridevnika se vprašamo z vprašalnico kakšen, po določni obliki pa se vprašamo z vprašalnico kateri.

Kakšen avto? - Nov.

Kateri avto? - Novi. 

Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo

Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo

Zakaj govorimo o kaloričnih živilih, a moramo namesto kalorij navajati mednarodno mersko enoto džul (joule)? Ravnamo se po mednarodnem sistemu enot in kodifikaciji Urada Republike Slovenije za meroslovje. V strokovnih in medijskih besedilih bi tako morali upoštevati skupni standard: džul. Kljub temu je v rabi veliko izpeljank, razlaga dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. 

"Kalorija je dobila že neki preneseni pomen, ki je precej neodvisen od merske enote. Opažamo, da je tudi besedotvorno zelo produktivna, saj nastopa kot izpeljanka: imamo kalorijski, govorimo o kaloričnosti, neko živilo je kalorično, celo žargonsko kalorik, poznamo tudi kalorimetre, v poljudni rabi govorimo o kalorijskih bombah; to vse so izrazi za živila, ki imajo visoko energijsko vrednost."

Zakaj pišemo enoto za merjenje temperature z malo začetnico, simbol pa z veliko začetnico (K)? Zakaj simbol za meter (m) z malo, za mach pa z veliko (M)? Tudi o tem in o starih merskih enotah, ki smo jih v oddaji Jezikanje že obravnavali.

ANKETA: Kakšna je razlika med maso in težo? ?

A: "Bog me mazno ... Masa majka, pač. Masa je v gostoti. Ko vidš, da je kdo nabildan, mu rečeš: masa majka. Tko teža, kok je težek bilder."
U: "Kaj je potem masa?"
A: "Masa majka." #Jezikanje ob 8.00 @Val202

— Uršula Zaletelj (@UZaletelj) February 26, 2021

Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.

Tema za pisce in govorce, celo za radijske špikerje ... Morebiti spikerje? Napovedovalce! Z dr. Alenko Jelovšek govorimo o dvojnicah. Zakaj nastanejo in katera različica je primernejša?

Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem. 

"Mogoče oblike s črko s delujejo bolj knjižno, bolj učeno, oblike s š pa so označene za bolj pogovorne. Inštitut je ena redkih izjem, kjer je oblika s š-jem prevladujoča v primerjavi s s-jem. V drugih primerih je večinoma s na prvem mestu."

"Če govorimo o besednih dvojnicah, jih je gotovo več v jeziku, ki je manjši in se počuti bolj ogroženega, saj v tem primeru pogosto podomačuje. Če pogledamo angleščino, so pri italijanskih besedah piazza in pizza ohranili izvirni zapis. V slovenščini, ki je bila vedno manjšinski jezik in do samostojne Slovenije bolj občutljiva, so bili tudi tvorci norme bolj občutljivi."

Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.

Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? Na lovu za resnico se pogosto oklepamo kvazipokazateljev laži, pravi dr. Igor Areh

Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.

"Vemo, da ostržkov nos ne obstaja. To se pravi, da znotraj našega telesa, bodisi v možganih, bodisi v drugih fizioloških reakcijah, se pravi krvni pritisk, potenje in globina dihanja, ni znaka, ki bi bil indikator laži. Vse tisto, po čemer mi sklepamo, da naj bi nekdo lagal, je vznemirjenje. Imamo odlične inštrumente za merjenje vznemirjenja, kot je na primer poligraf, vendar spet meri vznemirjenje, laž pa je samo eden od razlogov, zakaj se vznemirjenje pojavi."

Dr. Areh dodaja, da laganje prej odkrijemo pri domačih ljudeh, saj jih poznamo in vemo, kakšni so, ko se vedejo normalno.

"Vsi želimo biti varni, vsi želimo imeti predvidljivo resničnost. In v tem lovu po resnici se oklepamo česar koli. In tako imate v zasliševalskih priročnikih ogromno nasvetov, po čem naj bi vse sklepali o tem, ali nekdo laže. Od prekrivanja ust, dotikanja nosu, hladnih dlani, suhih ust, neritmičnega dihanja, trzanja, pogoste potrebe po uriniranju, jecljanja, pokašljevanja ... Neverjetna je ta zbirka raznih kvazipokazateljev. V resnici pa so to samo pokazatelji živčnosti, torej nemira, nikakor pa ne laganja."

Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? ?

ANKETIRANCI:
"Če nekdo laže, pogleda stran, ponavadi na desno ali pa na levo."

"Da pogledajo stran ali pa se umaknejo od situacije. Pri verbalni komunikaciji pa dodajo več podrobnosti."

"Pri CIA to opazujejo."

— Val 202 (@Val202) February 12, 2021

Psihologinja Marina Vodopivec pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije. "Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."

Kaj sporočamo s svojimi kretnjami, mimiko, držo, položajem rok ali rokovanjem? Kako se je spremenila neverbalna komunikacija z maskami in fizično distanco?

Psihologinja Marina Vodopivec pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije.

"Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."

Kako lahko razumemo prekrižane roke? Kakšno je primerno rokovanje? Katere neverbalne znake opazujemo pri sogovorniku?

Anketiranci:

"Opazujem gibe rok, obrazne izraze, kako se spreminja glas in kako stojijo, ali so obrnjeni proti meni z nogami."

"Jaz poznam to Stalinovo kretnjo, ki pomeni, da je oseba avtoritarna, diktatorska. Tako imaš prste skupaj. Ali pa, če se praskajo za ušesom, se mi zdi, da so v zadregi." 

"Če greva na kavo, kako sedi. Če je sključen, ima prekrižane roke in noge, je zelo neodprt."

"Oči, saj so duša. Če ti njega gledaš, on pa stran, pomeni, da noče komunicirati s teboj."