Jezikanje

Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico

Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico

"Če rečemo hišica, je to navadno res majhna hiša, lahko pa je tudi ljubkovalnica. Z manjšalnico izkazujemo pozitiven, čustven odnos do poimenovane predmetnosti. Če otrok reče mamica, kar je manjšalnica od mama, ne pove, da je mama majhna, saj je precej verjetno večja od otroka. Manjšalnica ima pa lahko tudi slabšalni pomen, ko rečem: a takle policajček bo mene komandiral," razlaga jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. 

Pogoste so pri pogovoru z otroki, vse bolj priljubljene pa tudi v gostinstvu. Na menijih so posteljice, rižotke, solatke in roladice, a nikakor golažek ali bograček!

 

Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja.

Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja

V Jezikanju z logopedinjama Lariso Zupanič in Saro Trošt govorimo o razvojno-jezikovni motnji. Po dozdajšnjih raziskavah je prisotna v enaki meri pri dečkih in deklicah, in to v vsaj sedmih odstotkih populacije. V povprečnem prvem razredu 30 otrok sta to dva učenca. Motnja je celo petkrat pogostejša kot motnja avtističnega spektra, a je skrita in jo težko prepoznamo. Ni le oškodovanost na področju jezika, saj se pozna tudi drugje, na nejezikovnih področjih. Za otroke je značilna slabša socialna vključenost. 

Larisa Zupanič: "Opažamo, da so otroci manj zgovorni, pa ne zaradi sramežljivosti. Lahko so zgovorni, a je sporočilo neorganizirano. Povedi so pogosteje kratke, besedni zaklad je bolj skromen, pogosto rečejo to, tisto, 'uno' tam. Imajo težave tudi s priklicem besed: 'Kaj je že tisto?'. Tega je v govoru veliko in jih tako ovira, da ne morejo izraziti, kar so želeli. Tudi pri zapisu se vidi, da je besedilo nestrukturirano, težko rečemo, kaj je začetek in konec. In nenazadnje, kar se najprej opazi, so vedenjske težave. To je mogoče še najpomembnejše, da pri otrocih, ki imajo vedenjske težave, pomislimo na razvojno-jezikovno motnjo. Morda ni to zato, ker je len ali nevzgojen, lahko je razvojno-jezikovna motnja."

Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!

Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!

Doc. dr. Luka Repanšek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje indoevropsko primerjalno jezikoslovje, v okviru tega tudi indoiranske jezike, med njimi sanskrt. Sanskrt je staroindijski knjižni jezik, ki pozna osem sklonov in polno funkcionalno dvojino. Študenti pa se najprej spoznajo s sandhijem.

"Sandhi je pojav, ki ga poznajo praktično vsi jeziki sveta. Tudi slovenščina. Če bi vzeli dve besedi, bi vzglasje druge besede vplivalo na realizacijo izglasja prve besede. Recimo jaz bom rekel: muc ga je pojedel. Ko izgovorimo muc ga je, iz c nastane dz. Mi tega ne zapišemo, to je sandhi. Sanskrt pa sandhi zapisuje, zato se pri sanskrtskih besedilih včasih zdi, da so besede neskončne."

Sanskrt je zelo naklonjen tudi zloženkam, tako ni čudno, če v besedilu srečate petdesetčlenske zloženke. Kot pravi predavatelj stare indijščine, se razumevanje in poznavanje jezika bralcu obrestujeta.

"Staroindijska književnost je po korpusu največja svetovna književnost. Dela so megalomanska, samo pomislite na epopejo Mahabharata in malo krajšo Ramajano."

Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo

Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo

Sara Bevc Jonan je pred devetnajstimi leti s starši pobegnila iz Iraka v Slovenijo in živela pod mednarodno zaščito. Danes je tolmačka, prevajalka in predavateljica arabščine. Pravi, da je za tečajnike prvi izziv pisava, potem fonetika, saj so glasovi povsem drugačni. Vsaj 60 ur porabijo za spoznavanje črk in simbolov, nekaj osnovnih besed in seveda izgovarjavo, da znajo aktivirati mišice.

"Je treba pokazati, katere mišice aktivirati, kako se premikata ustnica in cela čeljust. Včasih tečajniki kar rečejo: grlo me boli. Ja, verjamem! Ker to je tako kot pri športu, ko aktiviramo mišice, ki jih nismo nikoli prej, in ko začnemo, nas vse boli." 

Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed

Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed

Jezikoslovka dr. Tanja Mirtič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so prekrivanke tvorjenke novejšega tipa, ki postajajo vse bolj priljubljene, ne le v leposlovju in oglasnih besedilih. Poudarja, da je za razumevanje prekrivanke pomembno, da je pomensko prepoznavna, smiselna in učinkovita. 

"Ena takih je gotovo: kočerja, obrok hrane, ki se jé namesto kosila in večerje. Prekrivanka je nastala iz besede kosilo in večerja. Primer uspešne prekrivanke je gotovo tudi rizvanec, trta oziroma tudi vino iz grozdja te trte. Trta je križanec med rizlingom in silvancem, ki ima tudi izgovorno dvojnico." 

 

Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek.

Kako določimo stavčne člene? Povedek, osebek, predmet, prislovno določilo? Osnovnošolsko snov smo ponovili z dolgoletnim učiteljem slovenščine Bogdanom Osolinom

Učitelj slovenščine Bogdan Osolin iz Osnovne šole Trnovo že 34 let pri pouku slovenščine poučuje tudi stavčne člene.

"Vsak stavčni člen poiščemo z vprašalnico in najpomembnejšim stavčnim členom, povedkom. Vedno jim vbijam v glavo, brez povedka, ki ga morajo najprej najti, ne moreš določiti nobenega stavčnega člena."

Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek. Na primer: "Drek leži na cesti." Najprej se vprašamo po povedku – leži. Potem določimo, kdo ali kaj leži – drek. Drek je osebek, saj je pomembna vprašalnica: kdo ali kaj. Kje leži? – Na cesti. Na cesti je prislovno določilo kraja.

Določite stavčne člene: 

"Mojca bere knjigo."

"Mojca posodi knjigo Ani."

"Zaradi sneženja je Mojca danes težko prišla do Ane."

Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!

Anketiranci: 

"Da se ne reče, da si nag, rečeš obleka. Od kod je to, pa ne bi vedel. Iz vere!"

"Golota iz Biblije. Bojda naj bi bil nek figov list v igri ..."

"Bila sta naga, ker niso poznali oblek." 

"Figov list čez spolovilo." 

 

Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!

Anketiranci: 

"Don Kihot je hotel narediti nekaj dobrega, pa je vse naredil narobe ..."

"Herojsko se boriti, heroj je!"

"Boril se je z mlini na veter. To je sifizofovo delo, brez možnosti uspeha."

"To je pa po tisti knjigi ..."

Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!

Anketiranci:

"To je sinonim za ... Boga pred zaprtimi vrati? Vem, da je literano delo."

"Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Da pride!"

"Na prvo žogo, da čakaš nekaj, kar ne bo nikoli prišlo."

"Kdo je? Upanje ... Upanje čakamo."

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...

Anketiranci: 

"Ne vem, zakaj?"

"Vem, da samo vsi objavljajo, da imajo 50 let. Zakaj srečamo Abrahama? To je iz svetega pisma, ampak ne poznam."

"Ne, niso hodili 50 dni, 40 dni so hodili po puščavi …"