Jezikanje

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Tadeja in Uršulo zanima, kako daleč je od Poncija do Pilata. Oziroma kdo sta ali pač je Poncij Pilat?

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Uršula in Tadej imata nov izziv! Iščemo metuzalema. Kdo je to?

Anketiranci: 

"Ja, dve možnosti: ali en, ki je varoval koga ali nekdo, ki prinaša nesrečo. Prerok ali zgodovinska osebnost iz svetega pisma."

"Še nisem slišala."

"Metuzalem? Zelo star človek. Staropisemska oseba, ki je bila stara petsto let. Na pamet govorim, ampak zelo stara oseba."

"Metuzalem? To ni nek kralj ali nekaj takega?"

Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime

Tadej in Uršula opozarjata na jezikovne posebnosti, zanimivosti, posebne primere rabe jezika in razširjene napake.

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime.

"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann

"Pred sedemnajstimi leti sem objavil članek v časopisu The Australian o aboriginskih jezikih, ki si zaslužijo oživitev. Ljudje so mi pisali, ali sem ponorel, kaj govorim, saj bi se vsi morali naučiti angleško. Bili so šokirani. Če bi objavil isti članek danes, bi ljudje dejali: seveda, to vendar vemo," razlaga priznani jezikoslovec dr. Ghil‘ad Zuckermann. Je ekspert za oživljanje jezikov, ki so zaspali ali so jih načrtno zatrli, uničili. 

"Kot poznamo insekticid, iztrebljanje ščurkov ali genocid, načrtni poboj ljudi, je to lingocid, ubijanje jezika. Zgodil se je na dva načina. Anthony Forster je leta 1843 dejal, da bodo prvotoni prebivalci hitreje civilizirani, če bo njihov jezik uničen – to je ideologija uničenja jezika. Drugi način je povezan s tako imenovano izgubljeno generacijo. Od leta 1901 do 1971 so bili številni otroci mešane rase ugrabljeni, torej odtujeni materam. Videti so bili svetlejše polti kot aborigini in vlada je verjela, da jim bodo ponudili zahodnjaško izobrazbo. Njihovi nameni naj bi bili dobri, a mi ni treba poudarjati, da je bil rezultat depresija in postrtravmatski sindrom ... Ter uničenje jezika."

Oživljanje barngarlovskega jezika je izredno zahtevno. Poleg strokovnih kompetenc in znanja številnih jezikov (govori jih trinajst, med drugim nemško, hebrejsko, latinsko in grško) je dr. Zuckermann odločen in predan nalogi.

"Najprej moraš imeti zlato srce, saj vidiš najbolj deprivilegirane ljudi na svetu. Imeti moraš jeklena jajca, ker vidiš najhujše: poskuse samomora in nasilje, še posebno če delaš s posamezniki, ki so v preteklosti najbolj trpeli. Govorim o procesu oživljanja jezika, ki so ga ubili kolonizatorji. Videl sem vse ... Tretjič pa moraš imeti potrpljenje krokodila. Ne vem, ali veste, krokodili so najbolj potrpežljive živali, opazujejo in čakajo vas lahko štiri dni, preden se odločijo za napad."

Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira

Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?

"Osebni svojilni zaimki izražajo lastnino ali pripadnost glagolski osebi. Ali povedano preprosto: z njimi poimenujemo, čigavo je kaj. To je moj avto. Njihov nastop je bil prepričljiv. Njen najljubši predmet je slovenščina. V primerjavi z osebnimi svojilnimi zaimki pa povratni svojilni zaimek (svoj) poudarja lastnino osebka. Dam ti svoj denar, narobe je moj denar. Vpišite svoje geslo, ne vaše. Vi vpišite svojega, jaz bom pa svojega," razlaga lektorica Radia Slovenija Saša Grčman. 

Anketiranci na vprašanje, kaj je pravilno: ugriznite se v vaš jezik ali v svoj jezik? 

- "Uuu, filozofsko vprašanje, to me pa zdaj zanima!"

- "Jaz bi rekel svoj, ne bi ga vikal." 

- "Ja, kaj pa vem. Po moje, če rečeš ugrizni se v svoj jezik, to smo imeli pri slovenščini, to je svojilni zaimek!" 

- "V vaš, ker rečeš ugriznite se, govoriš za drugega."

- "Bolj prav se sliši v svoj. Je prav?"

- "V svoj, ker je povratni svojilni zaimek, in kadar se nanaša na osebek, uporabimo povratni svojilni zaimek. Smo klasiki in imamo latinščino, zato se veliko učimo o tem."

"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin

Dr. Mateja Jemec Tomazin pravi, da so politiki začeli uporabljati drugo skrajnost. "To je disfemizem, bolj grobo povedano, vulgarno. To je sicer navadno del slenga, pogovornega jezika. Dve skrajnosti sta, evfemizem je nekaj, kar je upovedano na lepši način, disfemizem pa je povedano slabše in negativno, želimo šokirati, pretresti, doseči odziv. Vsakokrat, da bi se sporazumeli, se odločamo za izbiro takšnih in drugačnih jezikovnih sredstev."

Oddaja #Jezikanje bo nezbadljiva, korektna in blagozvočna. Izognili se bomo grobostim in konfliktom z izbranim evfemističnim besediščem.

Zjutraj ob 8.00 @Val202! ?? pic.twitter.com/Dzb8iRfNqe

— Uršula Zaletelj (@UZaletelj) May 20, 2021

Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...

Kako vemo, da je samostalnik množinski? Kakšna je razlika med samostalnikoma sadje in hlače? Kako sklanjamo imena krajev, na primer Beltinci, Trbovlje ali Vižmarje? Z nami jezika strokovna gostja dr. Nina Ledinek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

"Kot uporabniki si morda najlažje pomagamo s tem, da preverimo, katero obliko glagola bi ob samostalniku uporabili na osebkovem mestu. Očala so lepa. Sadje je umito. Torej bi rekli možgani so zanimivi, hlače so prevelike, škarje so ostre, ne pa možgan je, škarje je. V teh primerih gre za množinsko obliko. Na enak način rečemo otroci so razigrani, če je takih otrok več, govorimo v množini, če je sam, rečemo otrok je razigran. To je tako preprosto diagnostično merilo."

Ste vedeli, da je bil samostalnik brokoli nekoč množinski? V SSKJ pa še vedno najdemo tudi edninske iztočnice sanja, terma in volitev.

"Spolno vključujočo rabo prikazuje tudi podčrtaj, ki zajema vse spole. Ni spolno nevtralen, temveč je vključujoč," razlaga dr. Marko Stabej

V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern. 

V prvem delu smo pojasnili, kako dosledno ogovarjati in nazivati sogovornike v javnem diskurzu. Zakaj naziv gospa Erika ali doktor Logarjeva ni primeren.