Jezikanje

... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata

... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte s terminologom ali s farmacevtom.

Jezikoslovka dr. Mateja Humar in profesor na Fakulteti za farmacijo dr. Aleš Obreza sta dva od avtorjev in urednikov dopolnjenega Farmacevtskega terminološkega slovarja, v katerem je 6451 slovarskih sestavkov. Med drugim so pojasnjena gesla, kot so cepivo, virus, bakterija, Hoffmanove kapljice, španska muha, mineralni kameleon, jelenova sol ali droga.

Dr. Aleš Obreza: "Farmacevti lahko na ulici brez težav rečejo: 'V vrečki imam drogo.' Na primer nek čaj. Imamo lepo definicijo beseda droga: surovina rastlinskega, živalskega ali rudninskega izvora za izdelavo ali pripravo zdravil, navadno posušena."

Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?

Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?

Študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko je diplomirala iz Govorno-besedilnega vidika videoposnetkov na YouTubu. Pravi, da se ustvarjalci zavedajo svoje javne podobe, a se jim zdi najpomembneje, da se z jezikom in vsebino približajo gledalcem. 

"Ta jezik je pravzaprav umetno ustvarjena varianta mešanice pogovornih jezikov. Youtuberji se prilagajajo ciljni publiki, ki je največkrat mlajša, zato strogo prisegajo na sleng in na angleške besede. Nekoliko manj na narečja, sploh, če so niso iz osrednjega dela Slovenije. Knjižnemu jeziku pa se le redko približajo, razen na videoposnetkih, na katere se prej pripravijo in kadar so teme resnejše."

V postprodukciji je zaradi rezov jezik pogosto nenaraven. "Mislim, da je bilo pri nekaterih youtuberjih v povprečju le dve sekundi in pol nerazrezanega govora in to celo v 15 minutnih posnetkih. Tukaj ne moremo več govoriti o povezanem govoru, če si predstavljate, kako bi bilo, da bi zdaj moj govor razrezali in ga sestavili skupaj besedo po besedo."

V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?

V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?

Dr. Dragica Haramija je raziskovala vlogo živali v mladinski književnosti. Tudi v vsakdanjem pogovoru pogosto omenjamo živali, na primer pri opredeljevanju vedenja in lastnosti ljudi: svinjsko se vesti ali biti zvit kot lisica. Pogosta je tudi uporaba živalskih kletvic: konj, prasec, koza, ovca. V literaturi pa ločimo več tipov književnosti, ta je lahko realistična ali fantastična. Če so živali antropomorfne, pomeni, da so počlovečene.

"Počlovečene živali imajo poklice podobne človeku. Je žival na primer prodajalka, pek ali učiteljica. Živijo tudi v domovih, ki so podobni človeškim domovom in funkcionirajo kot ljudje. Recimo vzorčni primer bi bil zagotovo Maček Muri Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman, ki je nekako že klasika slovenske otroške književnosti."

Basni ne sodijo tipično v otroško oziroma mladinsko književnost, saj so zahtevne. Gre za zgodbo, ki jo je treba razumeti v prenesenem pomenu. Na podlagi dolgoletnih izkušenj iz realnega sveta odslikava svet ljudi, njena celota pa je metaforična.

"Osel je običajno trmast, pes zvest in mačka zelo samosvoja. Medved predstavlja v slovenskem prostoru, ker je to največja zver, pravzaprav kralja živali. On je tisti, ki živali miri, se ne vmešava preveč v dogajanje, poskuša ga nekako pomirjati, on je tisti, h kateremu se živali zatečejo, ko želijo neko relevantno mnenje. Poglavar, seveda."

Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro.

"Satirični komediograf mora tako pisati, da politika od jeze v 'luft' skače. Kljub temu pa je treba žigosati pojave, ne pa posameznih ljudi," pravi Tone Partljič

Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro. 

"Nekdo bi zdaj rad svoje negativne spise prekvalificiral v satiro. To je na žalost zelo podobno, ne bi rad bil žaljiv, gospoda ne poznam, a je to podobno temu, kako so pisali od leta 1930 naprej v Nemčiji. Da se bo bela, germanska, arijska rasa, ki je nekaj več, ohranila in da je treba druge 'očistiti'. To je jezik, ki je pripeljal do zelo hudih posledic in za katerega ne bi smelo biti tolerance. Kulturniki pa bi morali skočiti v zrak in reči: ne, to ni satira. To je žaljivo za satiro. Z njo se morajo ukvarjati ljudje, ki imajo moralo, duha, etiko. Potem ima njihova satira smisel." 

Rok Kajzer pravi, da ima satira srečo, saj lahko gre korak dlje, v tem svetu pa je izredno pomembna: "Satirična okna, ki jih ne ponuja le naš Toti list, temveč tudi radio, televizija, časopisi, skrbijo za duševno zdravje ljudi. Da se nasmejijo, da se vsaj enkrat na teden izognejo tem težkim in grdim novicam."

"Satira lahko postavi ogledalo na vse štiri strani okrog človeka in ga sooči z njim samim. V nobenem političnem sistemu, Toti list je deloval v Kraljevini Jugoslaviji, v prvih dneh okupacije, v socialistični Jugoslaviji, satira ni imela prijateljev med politiki in jih ne bo imela. Tudi v demokraciji jih nima."

Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.

Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki vsebuje več kot 12.000 besed, tudi kočljivih, ki bi jih drugi slovaropisci v tistem času izpustili

Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12.000 besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.

"Pohlin je v svoj slovar uvrstil tudi besede za najbolj skrite dele in predele ženskega telesa, za poimenovanje raznih spolnih praks, tudi prepovedanih. Tukaj ni sledil neki splošni praksi takratnega časa, saj so takšne besede v slovarjih raje zamolčali. In tudi to je verjetno povzročilo nekaj zgražanja pri sodobnikih. Kje jih je pa slišal? Morda v spovednici. Ni pa rečeno, navsezadnje smo ljudje spolna bitja in kdo bo koga ali komu sodil! Sicer pa Pohlin do svojega 20. leta ni bil preoblečen v meniha."

Naš prvi narodni buditelj pa ni bil pretirano priljubljen pri kritikih, jezikoslovcih in slovaropiscih. Bil je precej ošaben, pravi dr. Snoj.

"Številni so v njegovem času govorili, da potrebujemo slovar slovenščine na prvem mestu. Pohlin se je usedel in to naredil. Drugi bi o tem govorili še 200 let. Jasno, da ga niso marali!"

Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen.

Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen

Teja Završnik, lektorica in prevajalka pri prevajalski agenciji Leemeta, pravi, da poznamo pravi in retorični oksimoron oziroma bistroumni nesmisel. Pravi je sestavljen iz dveh besed, ki se povsem izključujeta med seboj. Tak primer je molče odgovoriti. Retorični pa je sestavljen iz dveh besed, ki se ne izključujeta povsem, a nosi satirični pomen. Primer je pošteni politik ali lahek porod. Jezik je z rabo bistroumnih nesmislov pestrejši. Bralca prislijo, da se za trenutek ustavi in premisli, kaj je prebral ali slišal.

"Če se spomnim Prešerna, v pesmi Slovo od mladosti je zapisal: temna zarja. Ali pa Cankar, ki je zapisal, da je tišina vpila do nebes."

Mladinski pisatelj Žiga X Gombač pojasnjuje, da oksimoroni pri pisanju nastanejo spontano, niso pa želeni v otroški literaturi. "Pri pisanju za otroke, ki se uvajajo v branje oziroma jim še beremo, moramo biti zelo previdni pri uporabi besed in besednih zvez, saj vse vzamejo dobesedno. Narobe bi bilo na primer zapisati, da je bil gusar videti kot živi mrtvec, bolje ga je opisati."

"Trenutne razmere bi lahko opisali z oksimoronom abnormalna normalnost. No, že čas, v katerem živimo, je en sam oksimoron!"

"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Zakaj nekatera zemljepisna imena slovenimo, drugih ne? Dr. Nataša Gliha Komac pravi, da je veliko odvisno od družbenih, zgodovinskih in političnih okoliščin

"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Pravi, da moramo biti dosledni pri rabi slovenskih imen: Trst, Gorica, Beljak, Celovec in drugih. Če se bojimo, da se bo ta informativnost izgubila, lahko dodamo tudi zapis v uradnem jeziku države, v kateri je omenjeni kraj. 

"Mislim, da se moramo vendarle zavedati, da je del slovenske skupnosti po spletu različnih političnih okoliščin ostal na drugi strani meje. Da je preprosto nespoštljivo in žaljivo za njih za poimenovanje krajev, kjer živijo Slovenci na celo dvojezičnem območju, uporabljati tuje oziroma neslovensko ime."

Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.

Na kak način lahko značilnosti govora vplivajo na profiliranje posameznika v pravnih postopkih? Je možna (ob)sodba na podlagi govora? S tem se v doktorski disertaciji ukvarja Marko Drobnjak

Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.

"Ena tipičnih lastnosti je geografsko poreklo, od kod nekdo prihaja: s Štajerske, Gorenjske in tako dalje. Lahko sklepamo tudi o izobrazbi, kar je lahko zavajajoče, saj je pretirana raba strokovnega izrazja lahko zgolj 'blefiranje' ali pa dejanski odraz tega, da je nekdo izobražen. Sklepamo lahko tudi o človekovem profesionalnem okolju, ali ima družino, otroke."

Pri raziskovanju percepcije govora so pomembne tudi narečne skupine, saj je podoba posameznika običajno povezana s stereotipi. "Ko govorimo o narečjih, so nam ta še posebej blizu, saj so del vsakdanje komunikacije. Vrenotenje posameznika poteka tudi na podlagi narečnih skupin," pravi mladi raziskovalec. Pa lahko etiketiranje govorca vpliva na odločanje, ali je kriv oziroma nedolžen v kazenskem postopku?

"Neposredno na to, ali je nekdo kriv ali nedolžen, verjetno ne. Nedvomno pa vpliva na hipno percepcijo posameznika. Na podlagi te percepcije, ki sloni na percepciji govora, so pozneje lahko zaznamovani tudi odnosi."

Marko Drobnjak bo s pomočjo eksperimentalnega pristopa, v katerem bodo poslušalci posredovali vtise ob poslušanju posnetka pričanja, pozneje analiziral percepcijo govora s strani poslušalcev na podlagi jezikoslovnih značilnosti, ki jih med drugim lahko razberemo iz govora.

Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka.

Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka

Julia Borden je Kalifornijka, ki se zaradi Luke Dončića in partnerja Slovenca uči slovensko. Učni proces in napredek deli na Twitterju z uporabniškim imenom @ZivjoLuka. V 280 znakih deli duhovite anekdote in nenavadna odkritja ter povezave angleščine in slovenščine. Želi si, da bi nekoč res lahko spoznala Luko Dončića in se z njim tudi pogovorila v slovenščini. Je doktorska študentka celične in molekularne biologije, govori angleško in špansko in tudi ta dva jezika sta ji skupna z našim košarkarjem. In če bi ga srečala?

"Luki bi povedala, da je njegovi sloviti "step back" oziroma met s korakom nazaj čaroben, da me je spreobrnil v košarkarsko navdušenko in da je navdušil vsaj eno Američanko, da se nauči slovensko."

 

Živjo @luka7doncic! Sem Američanka in se učim slovensko, da se lahko pogovorim s teboj!

It took me 10 minutes to write that sentence because I had to look up "so that", "talk", and the proper conjugation of "with you", but it's worth it!#Slovenia #LanguageLearning

— ZivjoLuka (@ZivjoLuka) September 15, 2020

True story that happened today:

Slovenec: Katera je tvoja najljubša barva?

Me: Moja najljubša barva je zelenjava!

Slovenec: Your favorite color is...vegetable?#Slovenia #LanguageLearning

— ZivjoLuka (@ZivjoLuka) October 6, 2020

Hands down my favorite Slovene word is "kavbojke" which means "jeans" and is derived from the ancient Slovene word "Cowboys!!". Yeehaw, or as they say in Slovenia, "Jeehav!" #Slovenia #LanguageLearning #cowboys

— ZivjoLuka (@ZivjoLuka) September 4, 2020

Why are there so many verbs that mean "to pour"??#Slovenia #LanguageLearning pic.twitter.com/BELFEaQdyQ

— ZivjoLuka (@ZivjoLuka) July 7, 2020

Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?

Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?

Lektorica na Radiu Slovenija Saša Grčman pravi, da je pri poročanju o koronavirusu treba ločiti dva osnovna pojma. Eno je virus, drugo pa bolezen. Koronavirus je, preprosto rečeno, virus. In ta virus povzroča bolezen, ki se imenuje koronavirusna bolezen ali s kratico covid-19.

"Človek se okuži z virusom, v našem primeru s koronavirusom, torej je napačno govoriti, da se je nekdo okužil s covidom ali koronavirusno boleznijo, zanjo namreč zboli. Okužimo se s koronavirusom, zbolimo pa za covidom-19 ali koronavirusno boleznijo. Cepimo se lahko proti bolezni, ne moremo se cepiti proti koronavirusu, cepimo se proti bolezni: gripi, tetanusu, davici. Tako se bomo nekoč verjetno lahko cepili proti koronavirusni bolezni ali covidu-19." 

Če bi želeli v slovenščini podomačiti izraz covid-19, koronavirusna bolezen 19, bi morali to zapisati kot kovib-19. Jezikoslovci so se odločili za mednarodno različico zapisa, ki pa ga v slovenščini sklanjamo pred stičnim vezajem. Nekdo je torej zbolel za covidom-19.