Omogočanje podnapisov, črkovalnikov, sinhronizacije in podobnih prevodnih rešitev v digitalnih izdelkih in storitvah ni več zahtevno vprašanje, ne s finančnega ne s tehnološkega gledišča. Pa vendar mednarodne korporacije na pretočnih storitvah, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU. Tudi Apple iOS, Googleovi Zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik EFNIL je na Evropsko komisijo in Evropski parlament zato naslovilo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da mora EU okrepiti večjezičnost in zavezati korporacije k upoštevanju manjših jezikov v digitalni dobi. Član izvršnega odbora EFNILA Kozma Ahačič je poudaril, da korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba. V to bi jih lahko prisilile posodobitve evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah. Brez teh sprememb so tudi nacionalne vlade brez moči. Na potezi so ustanove Evropske unije, še podarja Ahačič (FOTO: Gerd Altmann / Pixabay).