Možgani na dlani

Dragi prislušalci! Tudi v tem četrtkovem jutru ne bomo počivalci, ampak pogasilci radovednosti iz sveta naših nevronov!

Ob skrbi za možgane verjetno najprej pomislimo na kognitivni trening, spanje, telesno aktivnost, malokrat pa najprej na čelado. Nanjo vas bomo spomnili v tokratni oddaji Možgani na dlani, ki se bo na prvi šolski dan podala v promet in med drugim postregla z izsledki raziskave, ki so jo opravili znanstveniki z Univerze v Arizoni. Vprašali so se, kako nošenje čelade pri kolesarjih vpliva na resnost poškodbe glave pri prometnih nesrečah. Podoben izziv so si zastavili tudi raziskovalci na Švedskem, ki so pri študiji uporabili posebne simulacije. Več o tem pa v tokratnem četrtkovem jutru ob 7.35 na Prvem. Z nami bosta: dr. Madelen Fahlstedt in dr. Simon Brezovar. Pripravlja: Mojca Delač.

'Oh, to so bili časi!' ali pa 'Ko bi se vsaj lahko vrnili nazaj!' je gotovo kdaj vzkliknil že vsak med nami ali pa vsaj pomislil na kakšno obdobje, ljudi, trenutke, kraje, ki so se še posebej vtisnili v spomin. Ob zaključku poletnih počitnic za primeri najbrž ni potrebno dolgo brskati. Beseda nostalgija izhaja iz stare grščine in pomeni nekakšno željo in hrepenenje po tem, kar je nekoč bilo. Kaj se v trenutkih, ko smo nostalgični, dogaja v naših možganih? Kako se pri tem prepletajo omrežja spominov in čustev? Kaj največkrat spodbudi nostalgijo- je to slaba volja, glasba, slika, ali kaj drugega? Kako so z njo povezane pozitivne in negativne emocije, kaj ima pri tem starost, za kaj je nostalgija koristna in kaj se zgodi, če jo je preveč? Odgovore na vprašanja iščemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje dr. Sanja Šešok, psihologinja z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, sprašuje: Mojca Delač.

Povišan srčni utrip, rdečica na obrazu, potne dlani in razširjene zenice. S temi znaki so zaradi počitniških simpatij, prvih poljubov in poletnih romanc marsikdaj povezani tudi naši spomini na poletje. Ali se poleti pogosteje zaljubimo in kaj se takrat zgodi v naših možganih, bomo raziskovali v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. Slišali boste, zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, katere naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo in katere poslabšajo, ko smo "zatreskani", in tudi, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo nesrečno zaljubljeni. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Andreja Gradišar.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Ozrite se okrog sebe, narediti obrat po prostoru in z očmi poiščite predmet, ki je od vas najdlje. Morda se nam zdi nekaj samoumevnega, a naša sposobnost, da zaznavamo globino oziroma vidimo svet v 3D dimenziji je kompleksna. Kako sličice iz obeh očes pripotujejo do naših možganskih omrežjih, kdaj se združijo v 3D sliko, kaj se zgodi, če se ne in kako so nas znali pretentati že renesančni slikarji? Vse to v tokratni oddaji Možgani na dlani v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: Prof. dr. Marko Hawlina. Sprašuje: Mojca Delač.