Možgani na dlani

Naše živčne celice so pravzaprav ena velika kompleksna elektrarna, stalno namreč proizvajajo električno aktivnost. To aktivnost merijo s pomočjo elektroencefalografije ali skrajšano- EEG-ja. Ste že slišali zanj, kajne? Kako ta metoda pravzaprav deluje? Kakšne renesanse je doživljala skozi desetletja uporabe? Kaj vse lahko z njo merijo, kje so glavne prednosti in slabosti in kako zgovorne so lahko naše možganske celice? Z nami bo Jurij Dreo, strokovni sodelavec v laboratoriju za kognitivno nevroznanost.

Po nemško se jim reče "Ohrwürmer" (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- "earworms", mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne? Kje v naših možganih se 'zatakne' pesem in zakaj? Katera so zadnja znanstvena odkritja na tem področju in seveda tudi- ali je že znano in dognano, kaj lahko naredimo, da se te skladbe znebimo? V tokratni rubriki Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Vabljeni k poslušanju! Pripravlja: Mojca Delač.

Stres je star toliko kolikor je staro življenje. Naš odziv na stres je namreč mehanizem, ki je imel v zgodnji človeški zgodovini pomembno vlogo - z adrenalinskim odzivom, ki je spodbujal "beg ali boj" nas je ohranjal pri življenju. Tudi danes ima stres pomembno evolucijsko funkcijo: vsaka stresna situacija v možganih spremeni molekularno sled, zaradi katere se naši možgani naslednjič v podobni situaciji bolje znajdejo. Ekstremni športniki pa v akutnem stresu, ki sprošča hormon adrenalin, celo uživajo. Več v oddaji Možgani na dlani, ki jo tokrat pripravlja Darja Pograjc. Se slišimo v četrtek ob 7.35!

Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. V tokratni oddaji Možgani na dlani se bomo podali v svet nevromarketinga. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov? Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam bo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.

Zdravljenje z matičnimi celicami postaja posebna veja medicine. V sebi jih ohranjamo vse življenje in nam omogočajo, da se naša tkiva in organi regenerirajo ob tkivnih poškodbah in okvarah. Prvi uspešni poskusi zdravljenja so že znani, največ neodgovorjenih vprašanj pa ostaja pri zdravljenju bolezni ali poškodb možganov. Možgani so namreč izredno zapleten in kompleksen organ, ki vsebuje različne tipe celic, samo ena celica pa ima lahko povezave s sto tisoč drugimi celicami. Ali bo z matičnimi celicami mogoče zdraviti tudi Alzheimerjevo ali Parkinsonovo bolezen in bolezni kot sta shizofrenija ali bipolarna motnja, se bomo spraševali v tokratni oddaji Možgani na dlani.

"Več jezikov znaš, več veljaš", pravi znani rek. Kako ste kaj s tujimi jeziki? Zakaj se jih nekateri ljudje zlahka naučijo celo več, spet drugi pa imajo pri tem težave? Znanstveniki na to še nimajo pravega odgovora. Individualne razlike pa so le eno izmed vprašanj, ki ostajajo izziv nevroznanstvenikom in kognitivnim psihologom, ko preučujejo "večjezične možgane". Katera omrežja so aktivna pri učenju maternega jezika in drugega oziroma tretjega jezika? Se možgani večjezičnih oseb kaj razlikujejo od enojezičnih? In kaj ima pri tem starost? Na ta in druga vprašanja bomo odgovore iskali v četrtkovi jutranji rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta prof. dr. Alison Mackey (Georgetown University, ZDA) in prof. dr. Narly Golestani (Laboratorij za možgane in jezik, Ženeva, Švica). Pripravlja: Mojca Delač.

Računalniško modeliranje interdisciplinarno povezano s področji, kot so biologija, kognitivna znanost, medicina in psihologija, daje skupaj s sodobnimi metodami slikanja možganov, nove priložnosti za raziskovanje in razumevanje delovanja le-teh. Med drugim tudi razvoja bolezni, kot je denimo shizofrenija. O zadnjih mejnikih pri raziskovanju sta v začetku tedna na predavanju v Ljubljani govorila prof. dr. Alan Antičevič (FF UL) in prof. dr. Grega Repovš (YALE). Oba smo povabili pred radijski mikrofon in o zadnjih izsledkih in metodah sta spregovorila tudi za našo oddajo. Pripravlja : Mojca Delač.

V zadnjem letošnjem jutru bomo rubriko posvetili “možganski inventuri”. Ob kopici raziskav, člankov in dogodkov na slovenskem, evropskem in svetovnem nivoju, bi le stežka v nekaj minutah zajeli vso nevroznanstveno dogajanje, spomnili pa se bomo na nekatere vrhunce. Od ozaveščanja o Alzheimerjevi demenci do Sinapsine nevroznanstvene konference, ki je v maju potekala v Ljubljani. Od temeljne nevroznanosti do plesa. V studio smo povabili doc. dr. Blaža Koritnika, s kliničnega Inštituta za klinično nevrofiziologijo in predsednika Slovenskega društva za nevroznanost SiNAPSA, ki bo skupaj z nami pobrskal po spominu in ujel nekaj nevroznanstvene popotnice leta, ki je nosilo tudi naziv ‘Leto možganov’. Se slišimo ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.

V božično- novoletnem času si pogosto zaželimo srečo. Srečen božič, srečno novo leto, naj bo srečno! Ko govorimo o sreči in tem, kaj to je, je odgovor seveda večplasten in kompleksen. V tokratni oddaji jo bomo skušali razumeti z vidika nevroznanosti. Kaj se dogaja v možganih, ko smo srečni, kako delujejo sistemi ugodja in nagrajevanja, kako so se razvijala nevroznanstvena dognanja in kje so raziskave danes? Vse to med drugim izveste, če se boste prepustili sreči v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac. Sprašuje: Mojca Delač.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.