Pogovori o aktualnih političnih vprašanjih se v javnem prostoru vse bolj polarizirajo. Prerekanje na spletnih platformah je polno zmerjanja, obtoževanja, omalovaževanja, laži in zavajanj. Zdi se, da obstajata dva popolnoma nasprotna pogleda na svet. Se ne strinjamo o ničemer več? Kaj pa demokracija? Je to še vedno sistem, ki želimo, da ureja našo družbo? O čem pa pravzaprav govorimo, ko govorimo o demokraciji? Kdaj je demokracije premalo, kdaj preveč? Odgovori v tokratni Intelekti.

Dva nasprotna pogleda na svet - levi in desni - različno tudi o demokraciji

Pogovori o aktualnih političnih vprašanjih se vse bolj polarizirajo, prerekanje na spletnih platformah je polno zmerjanja, obtoževanja, omalovaževanja, laži, zavajanj in propagande. Kakšno pa je strinjanje o demokraciji? Je to še vedno sistem, ki želimo, da ureja našo družbo? Zdi se, da obstajata dva popolnoma nasprotna pogleda na svet – levi in desni, ki se ne strinjta o ničemer. Kako pa vidita demokracijo? O čem govorita, ko govorita o demokraciji? Dr. Tadej Troha ZRC SAZU

"Desničarji in levičarji s pogledom na demokracijo nasprotne strani niso zadovoljni, v bistvu pa vsak zase trdi, da hoče samo več demokracije."

Če v družbi torej ni strinjanja o tem, kaj je demokracija, kako jo ohranjati? Vladavina ljudstva velja, dokler se državljanke in državljani še lahko udeležujejo svobodnih volitvev, njihove izbire pa lahko spremenijo svet na bolje. Ampak kako, če se o tem, kakšen je boljši svet, ne strinjamo. Zgodovina je pokazala, da tudi na demokratičnih volitvah lahko zmaga diktator s skrajnimi stališči. Sodobno demokracijo zato zaznamuje mnogo več kot le mnenje večine. Dr. Mojca Pajnik, raziskovalka in predavateljica z Mirovnega inštituta in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pojasnjuje, o čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o sodobni demokraciji:

"Demokracijo lahko razumemo tudi skozi to, da razumemo, kaj demokracija ni. Demokracija ni tiranija, ni diktatura, ni avtokracija enega diktatorja, peščice ljudi, elite. Ampak, ko je odgovorna javnemu dobremu in ko imajo državljani možnost, da to elito nadzirajo."

Kje iskati vzroke za družbeno polarizacijo? Eden od odgovorov se skriva v tehnologiji, ki omogoča ciljano in personalizirano politično kampanjo, kar je pri Brexitu in Trumpu razkrila afera Cambridge Analytica

"Pri Obami je bila uporaba tehnologije ista oziroma zelo podobna, pa so takrat, spomnimo se, tak pristop hvalili kot velik dosežek pri razvijanju različnih pristopov politične propagande na podlagi osebnih podatkov, spletnih družabnih omrežij in drugih komunikacijskih kanalov."

Pa izpostavlja Domen Savič, direktor zavoda Državljan D. Kako demokratična je naša družba, kaj je še zadnji steber demokracije in ali ga lahko zaščitimo pred sesutjem? Odgovori v tokratni Intelekti.