Ob »mednarodnem letu zdravja rastlin 2020«, razglasila ga je OZN, je Nacionalni inštitut za biologijo pretekli teden v Državnem zboru RS zaznamoval tudi svojo 60-letnico. Predstavniki Komisije EU (SANCO-direktorat za zdravje in zaščito potrošnikov), EPPO – Evrops. in mediteran. organizacija za varstvo rastlin ter resorni uradniki in politiki (kmetijstvo), so vsi prišli podpreti vodji obeh NIB-ovih referenčnih laboratorijev EU, ki jih v sodelovanju s WHO EU potrebuje v strategiji European Health Action Plan oziroma v spopadanju z vedno bolj številnimi mikrobi, povzročitelji bolezni predvsem kulturnih rastlin. Delo laboratorija za določanje virusov, viroidov in fitoplazem (delno), bolj podrobno pa laboratorija za določanje bakterij smo v tej oddaji že predstavili v obrisih, danes pa je gostja prof.dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB, kjer delujeta oba laboratorija. Med drugim gostja osvetluje širše razloge za vedno številnejše škodljive mikrobe, ki so bili pred razmahom množičnih monokulturnih plantaž in prostega trga hrane in rastlin precej redkejši. V SFRJ npr., so morala uvožena semena za sajenje v dveletno karanteno, preden so jih začeli prodajati uporabnikom. Prosti trg torej ni deloval, protimikrobna varnost pa je bila na višji ravni …

Foto: Grozd, žrtev zlate trsne rumenice. NIB se je uspešno soočil z mikrobom, povzročiteljem te bolezni (vir: Arhiv NIB)