Od srede do srede

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš v današnjem video komentarju govorita o kriznih razmerah v družinski medicini in zdravstvu nasploh. Po mnenju Markeša gre za večplastno problematiko, in sicer preobremenjenost zdravnikov, napačno razporejenost količine denarja v zdravstvu ter politiko zdravniške zbornice, še bolj pa sindikata Fides, za katerega je »vedno obstajal sum, da luknja sistem, da bi odprl vrata privatizaciji.« Vsaka družba stoji na nekih identifikacijah in slovenska družba v veliki meri stoji na želji po skupnem imenovalcu, ki ga spremlja socialna stabilnost. Da bi ljudje v teh negotovih časih dobili občutek, da v zdravstveni varnosti niso podprti, kot je potrebno, je to gotov politični propad zdajšnjega premiera, meni Markeš. »Šarec je pred nekaj tedni že zaznal, da sindikat zdravnikov Fides pripravlja ofenzivo.« Žerdin meni, da zdravstveni sistem še vedno funkcionira »kar dobro«, odpovedi družinskih zdravnikov pa lahko povzročijo »resnejšo erozijo.« Ne vemo, kakšne načrte imajo ti zdravniki, da z lahkotnostjo zapuščajo relativno varno javno službo, razmišlja Žerdin, Markeš pa pripomni, da gre pri tem za »veliko ropotanja v okolju, ki je bilo vedno relativno privilegirano.« Delež družinskih zdravnikov je dejansko preobremenjenih, ker kadra ponekod enostavno manjka, izpostavlja Žerdin. Največji problem je v slabem upravljanju, saj krizni menedžment ne deluje, pa meni Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš danes razpravljata o požaru katedrale Notre Dame v Parizu, ki je na zgodovinskem objektu povzročil precejšnjo škodo. Markeš se sprašuje, kako so se lahko tako hitro našla več sto milijonska sredstva za popravilo strehe. Žerdinu so to sicer zdi pohvalno, vendar pa je sporno dejstvo, da je za nekatera druga pereča, na primer socialna, vprašanja zbiranje sredstev precej bolj težavno. To gre na roko franoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, meni Markeš. »Zdi se mi precej neverjetno, da nekateri ljudje kulturno tragedijo tako lahkotno izkoristijo za viktimizacijo nekoga, ki ni tvoj,« pravi Žerdin.

Dan po prazniku, na dan, ko se je začela osamosvojitvena vojna, se Ali Žerdin in Janez Markeš pogovarjata o prihodnosti. Prejšnji teden sta naslovila vprašanje, ali bo Slovenski državni holding (SDH) prodal Abanko, tokrat razpravo o nacionalni suverenosti nadaljujeta. »Kot kaže, je Abanka šla v prodajo, kupil jo je ameriški sklad Apollo, ki je že lastnik NKBM,« uvodoma spomni Žerdin. V slovenski lasti so tako ostale le še zelo male banke in hranilnice, kar terja ponovni razmislek o suverenosti, saj v slovenski lasti praktično ni več finančnih inštitucij. Kot razlaga Žerdin, je Slovenijo, ko gre za bančni sistem, udarila najslabša kombinacija silnic, ki obstajajo znotraj naprave Evropske unije. »Kot je zadnjič v intervjuju povedal filozof Zdenko Kodelja, nedvomno drži,« nadaljuje Markeš: »da je Evropska unija le eden od nosilcev neoliberalizma. Ali kot je v pogovoru s Sašo Vidmajer povedal Jože P. Damijan, ki je zelo lepo pokazal na primeru Italije, kako je praktično nemogoče lovit tempo, ki ga narekuje Nemčija.« Če pridamo izkušnjo, ki jo ima sedaj Slovenija, je potrebno v Evropski uniji odpreti novo debato ter jo spraviti na raven demokratične združbe narodov, nadaljujeta sogovornika. Kakšna je vloga Evropske unije? Kje je nastopil problem? Prisluhnite pogovoru.

Vrednost blagovne menjave med Slovenijo in Madžarsko je lani prvič presegla dve milijardi evrov, v primerjavi z letom 2017 pa se je povečala za 9,1 odstotka. »Ta številka me veseli in še bolj me bo veselilo, če bo še višja,« je na novinarski konferenci po pogovorih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom dejal slovenski premier Marjan Šarec. Na srečanju sta se zavzela za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama, ki je že zdaj zelo dobro, saj je Madžarska šesti največji trgovinski partner Slovenije. Srečanja sta se v pogovoru Od srede do srede dotaknila tudi Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš, k ista med drugim razpravljala o lovkah Madžarske, ki se skušajo priplaziti v nekatere investicije tudi v Sloveniji. »Madžarska ima svojo bolečino po izgubi ozemlja in ima določena razmišljanja, kako bo razširila svoj vpliv. Jaz bi se tega bal,« je bil v pogovoru jasen Markeš.

Je ustavnemu sodišču dopustno reči mafija? Lahko poslanec, ki vodi parlamentarno preiskovalno komisijo, izjavi, da mafija ščiti mafijo? Ali Žerdin in Janez Markeš komentirata dogajanje okoli odločitve ustavnega sodišča o začasnem zadržanju do končne del preiskovalnih postopkov v zadevi Kangler. Ustavno sodišče mora biti avtoritativno, predstavlja digniteto države, ki ne sme biti podvržena žaljivkam. V tem primeru ne moremo govoriti o sovražnem govoru, lahko pa o žalitvi sodišča, meni Žerdin. To je s kazenskopravnega vidika sporno. Oblasti je potrebno določeno digniteto priznati. Še težje je, če na tak način govori predstavnik ene oblastne istitucije o drugi.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat razpravljala o zanimanjih za nakup celotne ali dela poslovne celote Adrie Airways. Med morebitnimi interesenti so slovenski podjetniki Joc Pečečnik, Izet Rastoder in Ivo Boscarol. »Najprej se moramo zavedati, da govorimo o obdukciji trupla: Adria je že bila prodana in že bila zavožena,« je dejal Markeš in pri tem pokritiziral slovenska politične in državniške elite, ki so bile ob prodaji zelo kratkovidne. »Nacionalni letalski prevoznik ima poseben pomen za državo – tako kot pošta, železnice, šolstvo in zdravstvo,« je še poudaril Markeš. »Jasno je, da tu gre za interes zasebnega kapitala. Je to dobro ali slabo?« je vprašal Žerdin. »Raje bi videl, da Adrio kupi Joc Pečečnik, ki je že pokazal pripadnost in navezanost na prostor, iz katerega nenazadnje tudi izhaja, kot pa neki novi špekulant, ki bi iz tega nereda hotel ustvariti le profit,« je dejal Markeš.

Nova stvarnost Evropske unije so, kot kaže, evropske koronaobveznice kot kompromis med severom in jugom, med osjo Pariz–Berlin na eni strani in predvsem Italijo na drugi. Kaj nam to govori o kondiciji Evropske unije, se sprašuje Ali Žerdin? Emmanuel Macron in Angela Merkel sta po mnenju Markeša stopila v navezo, očitno zavedajoč se, da je EU nepogrešljiva dobrina, ki lahko tudi razpade, meni Janez Markeš.

Mandatarja očitno imamo. Tri stranke so dobile svoj da, je na začetku debate Od srede do srede dejal Janez Markeš. A komentatorja sta se takoj nato vrnila v leto 2018. Eno od temeljih vprašanj je takrat namreč bilo: Ali boste šli v koalicijo z Janezom Janšo, če zmaga? To je bilo vprašanje, ki se je zdelo morda celo bolj pomembno od programskih točk. Rekli so ne. In zaradi tega takrat Janševa koalicija ni mogla biti postavljena. Je torej ta preobrat danes sporen, se je vprašal Ali Žerdin. Da, v vsakem primeru, je odgovoril Janez Markeš. A Janša za to ni nič kriv. Janez Janša je pač nekdo, ki gradi svoje papeško cesarstvo, nekdo, ki ne priznava laične vloge države, in čaka, da pridejo sprti fevdalci, ki se ne morejo zmeniti med seboj, kako bi si razdelili to oblast, nazaj k njemu ter ga prosijo, da vzpostavi enotnost. In Janša je mojster enotnosti, mojster v tem, da je, kar je. Vsi vedo, kaj to pomeni. Ko ne ostane nič drugega, se kot ovce vrnejo k njemu.

»Vlada se je poslovila, greva na volitve, kje sva zdaj?« je v uvodoma Ali Žerdin vprašal svojega sogovornika Janeza Markeša. »V kaosu,« mu je odgovoril Markeš. Žerdin ugotavlja, da je to, kar se dogaja trenutno, poskus, da se vendarle sestavi neka vladajoča koalicija B, ki je po njegovem občutku še bolj zapleten kot Šarčev projekt, da bi sestavil vladajočo koalicijo, ki bi bila kaj več kot manjšinska, kar je bilo pred letom in pol. Trenutno niti ne vemo, kdo je tisti igralec, ki bi naj bil poklican k temu, da skuša vzpostaviti novo koalicijo. Markeš pa je pozval, da je treba najprej poskusiti določiti, kaj je ime igre, kaj se v resnici dogaja. Žerdin je odgovoril, da »tako ne gre več naprej, kakšnih globljih stvari kot to, da je vlada postala neoperativna zaradi tega, ker je bila že po definiciji manjšinska, niti ni«. »Zdi se mi, da gre za oseben projekt Marjana Šarca, ker mu trenutne ocene še dobro kažejo, sklicujoč se tudi na svojo vlado, bolj pa na svojo karizmo, v neki predstavi, v kateri igra vlogo, ki jo zna, ki jo razume. Natanko pa ve, da se rok izteka … Šarec bi začel zdaj v vsakem primeru izgubljati in to si je tudi sam izračunal,« meni Markeš.

Evropska unija razpada, je iz včerajšnje poslanice predsednika vlade razbral Ali Žerdin. Janez Markeš meni, da ni Evropska unija nič bolj pred razpadom, kakor je bila že ves čas, in da je zdaj potrebna kvečjemu bolj. Je pa kritika premiera, da je Unija reagirala prepozno, po njegovem mnenju upravičena. Meni tudi, da so številni interventni ukrepi vlade pravilni. Vendar pa Žerdin opozarja, da se obdobja kriz pogosto zlorablja za »sekundarne agende zvijačnih vladarjev«. Ali Žerdin opozarja na porast tako imenovane iniciative treh morij. Gre za pobudo administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa, naj se države med obalami Črnega, Baltskega in Jadranskega morja tesneje povežejo. Realizacija takšne ideje bi Slovenijo odnesla daleč od Zahodne Evrope, opozarja Žerdin.