Od srede do srede

»Dajmo priložnost organom pregona, da bo uredijo. Politika se je od tega ostro distancirala. Zelo pomembno je, da se to v kali zatre in to z državno silo,« meni Delov komentator Janez Markeš, ki meni, da bi Andrej Šiško moral biti že v zaporu. »Pri takih stvareh je treba ukrepat takoj, radikalno in po zakonu.« Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin svojega sogovornika vpraša, zakaj se njemu to zdi problem. »Preprosto zaradi tega, ker za tem stoji ideologija, ki je istorodna kot so bile včasih nacistične in fašistične, zdaj pa ksenofobne. Tukaj imamo opravka z ideologijo govora proti beguncem, s ksenofobijo in bolestnim nacionalizmom. Drugo kar pa je,« odgovarja Markeš, pa »moram v primeru, da želim imeti orožje, v postopek, med drugim tudi k psihiatru, da dobim dovoljenje. Ti ljudje pa so na posnetkih z orožjem, policija pa medtem zbira podatke.«

Podporniki in osebje Trumpovega volilnega štaba se soočajo z vedno ostrejšimi obtožbami in obsodbami, pove Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. »Ameriški zahodni analitiki vedno bolj jasne vzporednice vlečejo med afero Watergate, ki je odnesla tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, in pa zagatami, v katerih se je znašel predsednik Donald Trump. Komantatorja sta se dotaknila tudi sestavljanja slovenske vlade. »V določeni meri gre za kadrovsko postavo, ki je podobna Cerarjevi vladi, s tem da se pozicije malce menjajo,« pove Žerdin. Karl Erjavec bi se vrnil na obrambno ministrstvo, kjer je bil med letoma 2004 in 2008, Miro Cerar bi se iz Gregorčičeve preselil v Mladiko za zunanjega ministra, na ministrstvo za pravosodje bi pa prišla sedanja ministrica za obrambo Andreja Katič. Novi sestavi je treba dati priložnost, da se izkaže, meni Delov komentator Janez Markeš in doda, da gre kljub temu za ponovitev že videnega. »Delitev interesnih sfer je očitno vidna, kjer se mi zdijo motivacije najvišje. Tukaj se srečujejo gospodarski in privatizacijski interesi. Druga stvar je pa, da so si nekateri karierni politiki poiskali službe, saj poskušajo preživeti, kar ni nečastno, je pa slabo če neka država namesto po temah fukncionira po kadrovskih potrebah določenih ljudi.« Države z notranjo legitimnostjo pod to vlado zagovoto ne bomo imeli. Ob tem ne bomo niti razočarani, ampak bolj apatični. Ob tem se človek vpraša, ali je to slabo ali do te mere dobro, da bi vsaj blokirali stare negativne prakse. Ali bo ta apatija blokirala stare prakse ali pa jih bo prevzela in morebiti celo ojačala?

Slovenija gosti visokega gosta, šefa diplomacije ruske federacije Sergeja Lavrova. Lavrov to službo opravlja že 15 let in v tem času se je s predstavniki Slovenije srečal že na okoli dveh ducatih sestankov. Nikogar drugega tako pogosto ne zanimamo, se strinjata Ali Žerdin in Janez Markeš. Z ZDA smo, denimo, po letu 2001 imeli le nekaj sestankov. Zakaj so ti sestanki tako pogosti? Zaradi tradicionalnih vezi? Slovanske podstati? Interesnih krogov? Slovenija je v Evropski uniji, ta pa je za Rusijo zanimiva, morda z enim očesom pogleduje tudi proti Kopru. So prisrčni zgodovinski odnosi predvsem celofan?

»Ker nobena stranka – razen morda SDS – ni pripravljana na ponovne volitve, je to logična posledica vsega, kar se je dogajalo po volitvah,« je odločitev poslancev LMŠ, SD, SMC, Saba in Desusa komentiral Stojanov, Markeš pa je dodal: »Bistvo problema je v temeljnem vprašanju: kako bi poimenovali to vlado? Ko se je petorček pogovarjal s Toninom, je izgledalo, da bomo dobili desnosrednisko vlado. Ko se je začel pogovarjati z Levico, je izgledalo, da bomo dobili levosredinsko vlado.« Odločitev Levice, da podpre manjšinsko vlado, se Stojanovu zdi logična poteza: »Levica igra zelo pragmatično igro. Želi doseči, da se v tem protokolu pravila ne bodo spreminjala in da bodo dosegli pet, šest ključnih točk, s katerimi se bo vlada ukvarjala. Ideološko namreč niso blizu vladi.« Da bomo dobili vlado, bi se po njunem mnenju lahko zgodilo tudi zaradi egoizma, ne koncepta: verjetno si nihče ne želi izgubiti poslanske plače. »Na nas je, da opazujemo, kaj se bo dogajalo naprej, in naslednjo sredo bomo že imeli kaj povedati,« je zaključil Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta spregovorila o izjavi premierja Marjana Šarca, ki je državna podjetja pozval, naj razmislijo, »ali želja po dobičku upravičuje strpnost do nestrpnosti«. S tem se je pridružil vrsti pozivov, da državna podjetja ne bi smela oglaševati v podjetjih, ki širijo sovražne vsebine. »Predsednik vlade ima prav in jaz ga podpiram,« je uvodoma dejal Markeš. »Od kdaj je oglaševanje temelj svobode govora? Oglaševanje je v naši branži del problema, ne rešitve, čeprav od njega živimo,« se je odzval na vprašanje Žerdina, ali ni Šarec s tem posegel v svobodo govora in svobodo tiska. Markeš še poudarja, da moramo nujno razlikovati med sovražnim in žaljivim govorom. Za medije, ki kršijo 63. člen Ustave (prepoved spodbujanja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanja narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti), mu ni žal, če bodo propadli.

Britanska družba je bolj razdeljena kot kdaj koli, ločitveni sporazum z EU pa uresničuje le del obljub, ki jih je premierka dala v povezavi z brexitom, je včeraj zapisal Delov novinar Jure Kosec. Protesti t. i. rumenih jopičev, ki Francijo pretresajo že od sredine prejšnjega meseca, so se pred kratkim še zaostrili. V torek se je v Strasbourgu zgodil nov teroristični napad. Delov komentator in urednik Ali Žerdin je zato upravičeno nagovoril svojega kolega Janeza Markeša: »Evropa še stoji?« »Komajda,« mu je odvrnil Markeš. »Kako lahko zahtevaš, da izstopiš iz EU, hkrati pa užaljeno postavljaš pogoje, da ostane vse po starem,« se čudi potezam Združenega kraljestva. V pogovoru sta se dotaknila tudi Slovenije in njenih odzivov na dogajanje v Evropi. »Včasih se delamo, kot da se nas ne stvari okoli nas ne tičejo. A ne da se povedati, kako pomembne so za nas,« je dejal Markeš, ki mu upanje za Evropo dajejo prav francoski protestniki. »Ni jim dovolj, da se zniža cena bencina, ampak hočejo tudi razpravo, kako ponovno vzpostaviti srednji sloj.«

»Vatikan je urejena firma, ki situacije, ki v teoriji ne obstajajo, poskuša regulirati s pravili, ki pa so tajne narave,« začetek srečanja v Vatikanu, na katerem bodo cerkveni voditelji od četrtka do nedelje govorili o tem, kako ukrepati v primeru spolnih zlorab otrok oziroma jih preprečiti, komentira Delov komentator Ali Žerdin. Dogodek Slovenske škofovske konference (SŠK) je premišljen in sovpada s srečanjem, ki bo potekalo v Vatikanu, pravi komentator Janez Markeš, ki meni, da SŠK poskuša slovensko, relativno zaprto, cerkveno sceno na področju spolnih zlorab bolj odpreti in narediti transparentno. »Končno se je izčistila neka dvoličnost in je nekdo stopil pred javnost ter rekel bobu bob.« »Zgodba, ki se sedaj odpira na svetovni ravni, je mnogo bolj pomembna kot si predstavljamo. Če bi jo prezrli, tega nihče ne bi opazil. Desetletje je veljalo, da tega tako ali tako ni,« pravi Žerdin, ki se sprašuje, kaj je mogoče pričakovati od srečanja v Vatikanu. Ali lahko to pripelje do tega, da se problematizira sam koncept celibata, ki je tisočletje stara inštitucija? Markeš ob tem poleg celibata izpostavlja sistemske vzroke, ki so po njegovem mnenju še bolj zapleteni. »Gre za monarhično mentaliteto, ki ima v svoji zgodovini in v svojih držah neko socializacijsko moč in prakso, ki je nihče ne obravnava, je pa vir vsega problema.«

»Britanski zunanji minister je obisk izkoristil zato, da je Slovenijo spotoma užalil, češ da gre za državo, ki je v zadnjih 30 letih naredila lep napredek, pred tem je bila pa sovjetska vazalska republika,« je uvodoma dejal Delov komentator Ali Žerdin. »Spodrsljaj ne kaže samo na popolno neizobraženost na področju, ki bi ga zunanji minister moral obvladati, ampak tudi na imperialistično držo,« pa je neprimerne besede Jeremyja Hunta komentiral Janez Markeš, ki pravi, da počasi začenja razumeti brexit, »ker je to pozicija, v kateri narodi resnično niso enakovredni.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta današnji videkomentar pričela s spominom na preminulega kolega Petra Kolška. V naslednji številki Sobotne priloge, 25. maja, ko bi bila na vrsti njegova kolumna, bo žal manjkal, danes pa se od njega poslavljamo na Žalah, je uvodoma povedal Žerdin. Bil je in je še velik človek. Poosebljal je vse, kar je bilo v novinarstvu in javnem prostoru častnega, pa se ga spominja Markeš. »Nikoli se ni branil govoriti o načelnih stvareh.« Polemika, ki se je odvijala pred 30 leti in v tedanji javnosti ni bila intenzivno prisotna, je v tem, kako definirati temelj države. Ali suverenost pritiče državljankam in državljanom, ljudstvu kot skupnosti ali narodu, torej rodu? Na koncu nihče ni zmagal, vsi smo nekaj nekaj izgubili, dobili pa smo državo, kar je paradoks. Pravo vprašanje tega trenutka je, kaj je mogoče iz tega narediti. Je Evropska Unija pravi odgovor oziroma na kakšen način? Kakšno državo bomo imeli, da se bo otresla junaških likov, ki na koncu postanejo toksični? Pametnemu človeku vsake toliko ne preostane drugega, kot da se ga napije, zato apeliram naj slovenska policija na pritiska preveč na ničelno toleranco do alkohola ampak naj pusti tistih 0,5, ker je čisto korektno.

Če se Britanci odpravijo na evropske volitve imajo izjemno malo časa, da speljejo glasovanje. Je to še ne nov manever v labirintu izhajanja iz evropske unije ali gre za pričakovan korak, se sprašuje Delov komentator Ali Žerdin. V britanskem parlamentu ves čas želijo Evropo nekako izvzeti iz njihovega odločanja o Evropi, to pa se ne izide. Besedna zveza, ki najbolje opiše to situacijo je mrtva točka ali slepa ulica, meni Janez Markeš. Evropska Unija je jasno povedala, da si želi, da Britanija ostane, če pa ne ostane, pa ne sme vplivati na evropske volitve. Žerdin ob tem spomni na lokalne in parlamentarne volitve leta 1990. V Kranju je takrat kandidiral Vitomir Gros, ki je bil za župana tudi izvoljen. Pri tem je prišlo do nesporazuma, saj so volivci mislili, da kandidira uspešen kranjski gospodarstvenik, prav tako Gros, zato so glasovali zanj. Čez štiri leto, ob ponovnih lokalnih volitvah, je Vitomir Gros zmagal še bolj prepričljivo in s tem potrdil, da leta 1990 ni prišlo do nesporazuma. Tako je po mnenju Žerdina, pri brexitu tudi dandanes. Markeš ob tem opozori, da novi referendum ne bi glasoval zgolj brexit da ali ne, ampak ali gre za čisti brexit ali z dogovorom, ki predvideva tudi »backstop«. Na tem primeru spoznavamo, kako velika vrednota je Evropa in kaj je ogroženo s tem, ko jo razdirajo. Žerdin spomni tudi na Šarčevo zavrnitev govora v evropskem parlamentu. »Jaz to jemljem za malo katastrofo nacionalnih razsežnosti. S tem ne pritrjujem opoziciji, ki ga poskuša raztrgati,« meni Markeš, ki je prepričan, da bi predsednik vlade moral imeti govor in postaviti pozicijo Slovenije do Evrope in EU. »To priložnost je zamudil, kar je zelo narobe.«