Od srede do srede

Zdi se, da je šlo za maščevanje islamskih skrajnežev katolikom, hkrati pa, da gre za maščevanje, povezano z nedavnim masakrom na Novi Zelandiji. V letu 2019 je svet precej drugačen, kot smo ga razumeli v preteklosti. Včasih bi veljalo, da se zgodi zločin, maščevanje pa najdlje v sosednji krajevni skupnosti, ne pa nekaj deset tisoč kilometrov stran, meni Delov komentator Ali Žerdin. Janez Markeš se naveže na Bohinj, za katerega meni, da ni več to, kar je bil. Ob tem, kako živo kulturno okolje postaja čisti turistični stereotip, ga spreletava srh. Ne bi mu bilo več tuje, če bi se nekaj, kar bi odzvanjalo dogajanje na Novi Zelandiji ali kjer koli drugje, zgodilo v Bohinju. Pri napadih na Šrilanki je šlo za organiziran napad na organizirano vero. Skrajneži bodo to razumeli kot napad na krščanstvo, kar lahko prinese nov krog sovraštva.

»Za frančiškana Ivana Tolja se je izkazalo, da je močen lobist,« prisluškovanje v arbitražnem postopku in poskusih vplivanja hrvaške vlade na slovenske medije komentira Delov komentator Janez Markeš, njegov sogovornik Ali Žerdin pa meni, da je Tolja »posrednik, nekdo, ki ima veliko telefonskih številk in so mu vrata precej na strežaj odprta.« Kadar Ivan Tolj nima duhovniških nalog dela za založniško družbo Styria Media Group, kjer je svetovalec uprave. Styria Media Group na hrvaškem trgu sodeluje z Adria Media Group, ki je v lasti beograjskega medijskega mogula, ampak na hrvaškem so sprte strani zaradi poslovnih interesov zakopale bojno sekiro in nastopajo skupaj. Beograjski Kurir, ki je prvi objavil prisluhe in s tem sprožil arbitražno afero, je v lasti Adria Media Group, ki je poslovno prepletena s Styria Media Group, le ta pa z graško škofijo. »Smo v situaciji, ko arbitražna odločitev obstaja, implementirati pa je ni mogoče, ker hrvaška stran trdi, da je ni.« Komentatorja se dotakneta tudi razvoja dogodkov pri izstopu Združenega kraljestva iz EU.

Koga bi bilo za voliti na evropskih volitvah 2019, se sprašuje Delov komentator Janez Markeš. Nekatere slovenske stranke so že malce pohitele, z objavami nekaterih imen pa čakamo v tem vikendu, pripomni Ali Žerdin, ki se mu zdijo zanimiva dogajanja, ki se dotikajo slovenske levice. »Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj napisal briljanten tekst, kjer pove vse, kar je potrebno povedati, a mu nič ne verjamem,« pravi Markeš. »Papir prenese vse,« pa komentira Ali Žerdin. Treba je iti na volitve, ker nacionalizmi in populizmi resno ogrožajo Evropo, ki lahko razpade, potem bomo pa res lahek plen mednarodnih korporacij, meni Markeš. Ob pogledu na kandidatno listo Socialnih demokratov za evropske volitve se pojavlja občutek, kot da bi kandidati prišli iz PR-ovskih delavnic, na katerih niso jemali osnov politične filozofije.

Kaj se zgodi, če se Turčija destabilizira, se sprašuje Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Po mnenju Delovega komentatorja Janeza Markeša je Slovenija na presečišču dveh velikih varnosti oziroma nevarnosti. Prvo je stabilnost Evropske Unije kot političnega in monetarnega sistema, drugo pa begunska vprašanja, ki tako za Slovenijo kot za Evropo niso nepomembna. Turčija pa simbolizira oboje. Turčija je vratarka Črnega morja in ko gre za razmerje do Rusije, je Turčija tista, ki nadzira Bospor. Ali gre črnomorska flota čez Bospor ali ne, je odvisno od Turčije in njene vloge v Natu, ki se s tem krha. Vratarka Bosporja pa je tudi v smislu prehoda potencialno nekaj milijonov beguncev iz bližnjega Srednjega vzhoda, ki ne predstavljajo v tolikšni meri grožnje Evropski Uniji zaradi same številčnosti, ampak kot potencialna grožnja prihoda beguncev, ki postanejo spet vidni, kar lahko da pospešek radikalnim desnim silam, ki so trenutno mogoče malce ustavljene, ker je begunski val manj viden. Nemčija je dala jasno vedeti, da je zainteresirana za stabilnost Turčije, saj so velike evropske banke tam zelo izpostavljene in ker je po nihanju lire zanihal tudi evro. Trumpovi načrti so zelo ambiciozni, vendar pa ne smemo pozabiti, da na drugi strani odpira fronto s Kitajsko, kar je zelo tvegana poteza, hkrati pa po novem tudi z Rusijo.

Dotaknila sta se tudi Angele Merkel, ki je pred časom na slikovito pojasnila, kaj je tisto, kar Nemčijo dela uspešno - mi znamo še vedno delati stvari, je dejala. V Nemčiji ne glede na izjemno moč finančnega kapitala, je industrijski kapital tisti, ki je reden vsega spoštovanja. To je ta tip kapitalizma, ki je relativno najbolj oddaljen od verzije, ki jo je celemu svetu vsilil zlasti ameriški Wallstreet. Države Nato pakta naj bi se malce zoperstavile Trumpu, da ne bi prišel kot slon v trgovino s porcelanom in vsega razbil, a je ravno to storil. Markeš dodaja, da Evropska unija ne ve povsem natančno, kaj bi rada. Recimo - najprej brexit pripelje do neracionalnih razsežnosti in nato odstopi. Ko so se stepli, je Corbyn v parlamentu dejal, da ne morejo doseči soglasja niti med seboj, kako bi ga lahko šele s 27 državami EU. Aktualni slovenski politični trenutek se medtem ukvarja s tem, ali je šest strank sposobnih doseči dogovor o vladajoči koaliciji. Če tega niso sposobne, obstaja tveganje novih predčasnih volitev. Markeš zatrjuje, da novih volitev ne bo, Žerdin se kljub temu sprašuje, kako politikom zaupati vodenje države, če se šesterica ne more dogovoriti, komu dati funkcije in katere.

Če Donald Trump manjka zaradi golfa, potem stagnira celotna svetovna politika. On uspe delati neumnosti veliko bolj atraktivno, kot jim to uspeva v Nemčiji ali Avstriji. Če Trump dva dni ne naredi nič neumnega, politika v Evropi postane dolgočasna, meni Delov komentator Janez Markeš. Evropa se tako ali tako ukvarja s tem, da gleda nogomet, pripomni Ali Žerdin, Delov komentator in urednik Sobotne priloge. »Nemčija in Španija sta šli že domov, temnopolti Francozi pa briljantno hitro tečejo.« Meni je bilo od prvega dne jasno, da nemška vlada ne bo razpadla, saj kolikor poznam odgovornost nemških politikov, vem, da državo postavljajo pred zasebne interese, pravi Markeš. Angela Merkel je danes naredila precej pogumno potezo, ko je v nemškem parlamentu poudarila, da se bo njena vlada zavzemala za prost pretok ljudi po Evropi, ob čemer je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) zahtevala njen odstop.

Premier Marjan Šarec je najavil, da bi morda lahko prišlo do nekega poenotenja političnega prostora. Da bi slovenske stranke, ki sodijo v liberalno skupino Alde v evropskem parlamentu, med seboj temeljiteje sodelovale. Se nam obeta nova LDS, se sprašuje Ali Žerdin. Neka krovna stranka, ki bi vase vsrkala številne druge politične skupine? Vse je vezano na karizmatične osebnosti in okoliščine, meni Janez Markeš. LDS je zaobsegla tranzicijo, tedaj so bili visoki interesi pri privatizaciji. Janez Drnovšek je tedaj zaščitil javni prostor, javno šolstvo in javno zdravstvo. Sedaj je znova potreba po zaščiti tega prostora. Zdi se, da Šarec to zmore razumeti. Kaj se je zgodilo ob zadnjih evropskih volitvah? Zaradi razpršenosti slovenskih strank, ki sodijo pod okrilje Alde, je bilo na njih 15 odstotkov glasov vrženih stran, je prepričan Žerdin. Če bi liberalni blok nastopal skupaj, bi mu to verjetno prineslo dodaten mandat. Da, se strinja Markeš. Če bi že prej šli v bolj povezovalen koncept, bi na volitvah osvojili štiri mandate, je prepričan. A je Šarec želel preveriti, koliko je težak sam. Sedaj ima mogoče odtenek slabe vesti. Ponuja roko sprave.

Italijanska vlada se je uprla Bruslju, češ, da se ne more vmešavati v suverene odločitve naše zahodne sosede. To obeta zanimivo dinamiko na Apeninskem polotoku, ki pa se zna zanimivo vleči po osi do Bruslja, je začel pogovor Ali Žerdin. Gre za situacijo, ki je do sedaj še nismo videli. Ali aliansa, unija razpada? Komentator Janez Markeš na to odgovarja, da smo očitno res pri tem. Včasih je veljalo, da gre ljubezen skozi želodec. Zakoni krepko stojijo, če ekonomija dobro deluje. Kjer je revščina, zakoni hitro razpadejo. Poroka med suverenimi evropskmi nacijami v primeru, da Italija ne bo želela biti član na način, po katerem bi prispevala tudi svoj delež, se ne izide. Italija ne more biti član zavezništva, ne da bi se prilagodila zahtevam unije. Suverinističen pristop pa je po drugi strani tudi razumljiv, je dejal Markeš. Države bi se morale najprej vprašati, koliko lastne suverenosti želijo imeti. Italija je finančno tako šibka, da bi se sama zrušila, zato ima Evropska unija prav, da ne popusti. Italija bi tako lahko šla po grški poti, italijanska obtežitev pa je ob tem še večja nevarnost za unijo kot težave, ki jih je imela v preteklosti Grčija.

Komentatorja Dela Ali Žerdin in Janez Markeš se v tokratni oddaji pogovarjata o vrnitvi Marjana Podobnika v politiko po kar 18 let trajajoči odsotnosti. »Zadnja reč, ki jo je počel v Sloveniji in je bila še opazna, je bilo vodenje Telekoma. Na pozicijo šefa Telekoma je prišel iz vlade, ki jo je tedaj vodil še Janez Drnovšek, tako da imamo opravka s precejšnimi časovnimi razdaljami,« uvodno pojasni Delov komentator in urednik Sobotne priloge Žerdin. »Vrnitev Podobnika verjetno ne pomeni kakšnih velikih rezultatov za Slovensko ljudsko stranko ali desnico kot celoto,« dodaja Markeš ter pojasnjuje, da se je Podobnik že v tistih časih od preostalih politikov razlikoval v tem, da je bil samonikel, je bil nepredvidljiv ter je znal jadrati populizem, kot ga v tistem času Janez Janša še ni znal.

Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin se je vprašal, ali bo na Otoku morda sledil še en referendum. Laburisti namreč niso več prepričani, da je bila odločitev Velike Britanije o izstopu iz Evropske unije zelo dobra ideja. Delov komentator Janez Markeš ob tem omeni, da laburisti delijo skrb zmerne večine Britancev, da konzervativna vlada Therese May na brexit ni pripravljena. Premierka je v Salzburgu dobila nekaj grenkih, tudi direktno zavrnitev Emmanuela Macrona, Donalda Tuska in Angele Merkel. Markeš je dodal, da na izstop preprosto niso pripravljeni. A britanska vlada kljub temu pričakuje, da bodo svoje težave Evropi prodali kot njene lastne in da bo ob tem stara celina pripravila njim lasten scenarij. Nemška kanclerka je bila glede tega povsem jasna: tržišča brez sprejetih obveznosti ne boste dobili. Žardin je dejal, da je Evropa kot paket - v njem so plusi in minusi, načela svobodne trgovine, gibanje kapitala, pa tudi gibanje ljudi. Če izključimo to zadnje, pomeni, da smo dali nedopustno prednost gibanju finančnih tokov, kapitalov, pozabili pa, da je cela kompozicija evropske ideje pod črto vendarle nastala zaradi miru in dobrobiti ljudi, sta si bila enotna komentatorja. Ali Žerdin in Janez Markeš sta se posvetila tudi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je bil včeraj tarča posmeha polne dvorane na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. ZDA je zdaj nesimpatična, porazna država, a ne smemo pozabiti, da je to še vedno tista država, ki smo jo poznali in jo še bomo. V kateri teče notranji dialog, delujejo vsi procesi. Želel bi si, da bi to isto lahko rekli za Slovenijo, je dejal Markeš: »Vrnili smo se v demokratično Slovenijo.« Mi takšne države sploh še nismo poznali.