Od srede do srede

»Skandinavija ima situacijo vzpona skrajne desnice, kar se odraža tudi na voliščih. Švedska, za katero je po novem značilen status quo, je primer države, s kakršno bi se želeli primerjati, vzpon skrajne desnice pa navaja na misel, da ta stremljenja morda niso več tako na mestu,« pove Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Omeniti je treba nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v evropskem parlamentu, kjer se je naslovil na populizem. Nasloviti je treba tudi razpravo o madžarskem premierju Viktorju Orbanu in nesprejemljivosti njegovih populističnih praks, pa izpostavlja Delov komentator Janez Markeš, ki meni, da je Evropa v tem kontekstu ogrožena. »Švedska se nahaja v pat poziciji, v kateri bo treba poiskati način, kako ohraniti vrednote in ne podleči populizmu. Če se je že na Švedskem to zgodilo, to pomeni, da je trend tako rekoč utrjen, saj je tako ali tako globalni trend.«

Šola ni namenjena užitku, ampak izobraževanju, izpopolnjevanju, samospoznavanju in podobnim procesom, meni Markeš. »Ali lahko od javnega šolstva pričakujemo, da zagotovi vse potrebe, ki obstajajo?« se sprašuje Delov komentator Ali Žerdin. Šola ni namenjena užitku, ampak izobraževanju, izpopolnjevanju, samospoznavanju in podobnim procesom, meni Janez Markeš, ki pravi, da podporniki peticije (za spremembo šolskega sistema) zahtevajo »vzgojo subjekta užitka.« Zdajšnja pobuda mi deluje bolj v smislu, da naj iz šole pride nekdo, ki bo srečen potrošnik, komentira Žerdin. Komentatorja se dotakneta tudi načina vodenja predsednika vlade Marjana Šarca. »Ne more vsakdo, ki pride do premierja in dovolj tanko zacvili, dobiti kar hoče,« je kritičen Markeš. »Neoliberalizem reševal krizo na način, da je hranil bogate in jemal revežem. Sprememba tega vzorca je potrebna, ne more pa biti produktivno, da v času, ko imamo vsega dovolj, razprodamo vse shrambe,« pravi Markeš, ki meni, da je Šarec še vedno neznanka. Zadeve (podražitve storitev in podobno) gredo samodejno, kaotično pot, brez koncepta, kar se lahko ob naslednji krizi konča na ulici z nezadovoljstvom ljudi. Enačba plače malo gor, davki malo dol se preliva v inflacijo. Plače se ne dvignejo, ker je davek nižji, ampak če in kolikor je višja produktivnost, meni Žerdin. Če dvignemo produktivnost, so razmišljanja o višjih plačah na mestu, hkrati pa je zagata, ki jo ima Slovenija, demografske sorte, izpostavi Žerdin. Čaka nas odhod »babyboomerjev« v penzijo, kar pomeni, da se bo pritisk na pokojninsko blagajno stopnjeval. Če produktivnost na primer naraste za pet odstotkov, se plače lahko zvišajo za štiri odstotke, ker bo potrebno s tistim enim odstotkom razlike servisirati penzijsko blagajno, doda komentator.

»Smo v vojni?« uvodoma vpraša Delov komentator Ali Žerdin. »Ja,« kratko odgovori Janez Markeš ter doda, da je vojno stanje vselej prisotno. Kje smo v tem trenutku, kaj sledi in kako interpretirati dogajanje na Bližnjem Vzhodu? Prisluhnite pogovoru.

»Za nami je stota obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani. Dogodek, ki je pospremil to častitljivo obletnico, pa še vedno dviga kar nekaj prahu,« uvodoma pojasni Ali Žerdin. Na odru Cankarjevega doma je namreč paradirala Slovenska vojska, kar je sprožilo pomisleke, kaj počnejo pripadniki slovenske vojske na častitljivem akademskem dogodku. Gre za zastraševanje intelektualcev, protokolarni spodrsljaj ali nekaj, kar je primerno za tako pomembno obletnico, kot je stoletnica ljubljanske univerze? »Vojska je nosilka simbolne vrednosti razmerja med državo in vednostjo, torej univerzo. Univerza pa ima po ustavi avtonomijo. Ravno tu nastopi problem, ali je univerza res avtonomna, če stoto obletnico obeleži s simbolno podreditvijo državi,« nadaljuje delov komentator Janez Markeš. Univerza je nastala kot skupek minimalnega števila nekih ključnih fakultet ter je bila vpeta tudi v moment slovenstva, postajanja slovenske nacije. »Ni naključje, da se z ustanovno dejanje univerze šteje predavanje Frana Ramovša, ki je govoril o slovenski gramatiki,« v nadaljevanju pojasni Markeš ter poudari, da je prav kultura tista, ki je naredila državo. ​Žerdin opomni, da je sinhronizirano potekala tudi ustanovitev Narodne galerije ter ljubljanske Drame. Gre za dogodke, ki so konstituirali narod na prehodu v nacijo ter so imeli izjemen pomen za vse iz tega kulturnega okolja, kot tudi za vse, ki so čutili narodno ter kasneje nacionalno zavest. ​Največji problem slovenske univerze ter tudi vseh evropskih univerz pa je trenutno nekje drugje. Univerza je z bolonjsko reformo postala uporabniški oddelek za Evropsko unijo, kar z besedami Markeša pomeni, da je EU postavila normo, ki določa, da morajo univerze med drugim postati uporabni člen pri utrjevanju evropske ekonomije.

Delov komentator Janez Markeš se je ravno vrnil s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), kjer so predstavili dve posthumno izdani knjigi akademika Veljka Rusa. Prva je zbirka slabih dveh ducatov intervjujev Veljko Rus v pogovorih z javnostjo, druga knjiga pa je zbirka njegovih socioloških in filozofskih spisov. Komentatorja si zato izhodiščno postavita vprašanje, kaj nam lahko danes pove Veljko Rus? »Ne gre za rehabilitacijo Veljka Rusa, temveč on nam ponuja našo rehabilitacijo. Stvari, ki jih razlaga, so sedaj izjemno aktualne,« pojasni Markeš ter doda, da je Rus že takrat anticipiral našo današnjo težavo. Rus je v času od 50-ih do 70-ih let v dokumentaciji službe državne varnosti zaveden kot anarho-liberalec. Kot element, ki moti jugoslovansko-slovenske napore za vzpostavitev samoupravnega socializma, zato je leta 1974 tudi letel iz pedagoškega procesa Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Kot pojasni Žerdin, je minilo kar nekaj časa, da je bil rehabilitiran. »Sestavni del tega, kar je Veljko Rus počel, je bilo vedno gibanje in odnos do družbe. Kako družbo povezati skupaj v bivanjsko skupnost, v kateri se vsi čutijo udeleženi,« nadaljuje Markeš. Celotnemu pogovoru prisluhnite v posnetku.