Od srede do srede

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš razpravljata o predlogu za razrešitev predsednika KPK Borisa Štefaneca. Po njunem mnenju je Štefanec povzročil erozijo institucije, ki je za delovanje države zelo pomembna. Alenka Bratušek je s predlogom, da naj državni zbor odloči o tem, ali bo predsedniku države Borutu Pahorju predlagal razrešitev Štefaneca, v konfliktu interesov, saj je KPK proti njej vodila postopek. Kateri motivi so Pahorja vodili, da je na mesto predsednika KPK predlagal Štefaneca? Se moramo za to vprašati tudi, kako kompetenten je naš predsednik države, ki se raje peče na žaru, kot pa opravlja svojo funkcijo?

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o odmevnem razkritju poslovanja v davčnih oazah oziroma bolj znanih panamskih dokumentih. Kaj je skrivnost davčnih oaz in kakšen je njihov vpliv na svetovno kapitalistično ureditev? Žerdin in Markeš se strinjata, da je samo dvoje stoodstotno potrebno, in sicer plačati davke in umreti. »O tej aferi se pogovarjamo na način, kot da bila na nek poseben način ekscesna, ampak gre bolj za to, da je to afera, ki reprezentira prevladujoč vzorec delovanja tega sveta. Kapitalizem je utemeljen na tem, da kapital prehaja tako kot njemu paše, ne pa tako kot paše nekim sredinam, v katerih denar nastaja. Te sredine več ne določajo tempa pretoka kapitala,« pravi Markeš, ki meni, da lahko država funkcionira samo če se napaja iz določenih davkov, kar je tudi smisel davkov. Revolucionarna levica bi se teh davčnih oaz lahko razveselila, ker s tem, ko kapital beži v davčna nebesa, pravzaprav preneha skrbeti za reprodukcijo družbenih odnosov na katerih pa kapitalizem stoji in sloni. V resnici je to veselje kratkovidno, ker bo država davščine za reprodukcijo družbenih odnosov ali pa reprodukcijo sistema pobrala od državljanov, ki plačujemo davek na dodano vrednost in od državljanov, ki plačujemo dohodnino, pove Žerdin in doda, da se bo korporacija medtem izmuznila v (davčna) nebesa. »Zakaj v Panami ne najdejo ameriških deležnikov,« se sprašuje Markeš. Zato, ker so ameriški deležniki v zvezni državi Delaware, mu odgovarja sogovornik. »Zato, ker je cela Amerika Panama,« doda Markeš. Zakaj se ne bi obnašali suvereno? Zakaj Slovenija kot suverena država ne bi sprejela predpisa, ki bi rekel, da poslujemo s kapitalom, ki ima znano geografsko poreklo? se sprašuje Žerdin. »Če greš v vinoteko, kupiš steklenico vina z znanim geografskih poreklom. Jaz bi tudi pri kapitalu želel, da ima znano geografsko poreklo. Da ima geografsko poreklo, ki ni nekje tam v »nebesih«, pač pa tam, kjer je ta kapital tudi plačal primerno stopnjo davščin.«

Markeš meni, da bo zmagala Hillary Clinton, Donald Trump namreč po njegovem mnenju nima možnosti za zmago, saj se je zameril ženskam. »Žensko volilno telo odloča v tem primeru. Tam, kjer omenjaš menstruacije, splav in izgled ženskega subjekta, si pogorel, če si v politiki.« Takšni ljudje so popolnoma nesposobni kakršnekoli empatije, so celo malce sociopatski, se nikoli zares ne vživijo v tegobo drugega, znajo pa to tegobo vedno bogato unovčevati, pravi Markeš, ki meni, da je to produkt družbe preobilja, ki spodbuja takšne nečastne poteze karakterja kot so napuh in lakomnost. Trump pooseblja stanje duha tega časa, dodaja Žerdin.

Delova politična komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o financiranju slovenske vojske. Zakaj je Pahor dejal, da potrebujemo več denarja za vojsko? Markeš meni, da za vojsko ne potrebujemo dodatnega denarja, Žerdin pa meni, da bi vojska denar potrebovala, ampak bi morala zagotoviti bolj transparenten način financiranja. Markeš svoje mnenje utemeljuje s tem, da morajo trenutno vsi sektorji pri nas varčevati, zakaj bi bila torej vojska izvzeta? Markeš opozori tudi na problem nezaupanja. Pri orožju se vedno spomnimo na trgovino z orožjem, na izgubljene milijone, ki se vedno vpletajo v neke politične zgodbe. Zakaj se Slovenija ne more odločiti, da bi postala dobra država. Zakaj vedno govori prave stvari, dela pa napačne? Žerdin: »Smo država pesnikov in Martinov Krpanov.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš danes govorita o vzrokih za terorizem v Evropi. Kdo so fantje, ki so izvedli teroristične napade v Franciji in Belgiji? Markeš je prepričan, da gre pri njih za krizo identitete. Najprej so preprodajali drogo, igrali videoigrice, lovili punce, potem pa so njihov lokal, kjer so se zabavali, zaprli. Izgubili so identiteto. Potem je prišla Islamska država in z njo močna ponudba identitete. Tudi slovenske obveščevalno varnostne službe so identificirale posameznike iz Slovenije, ki so se za IS šli boriti v Sirijo. Njihova imena so tipično slovenska. Markeš je prepričan, da gre pri vseh teh ljudeh za klasične evropske, v zahodnih vrednotah vzgojene sociopate. Kdo sploh so sociopati in kje vse jih najdemo?

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš danes govorita o pomenu pisane besede, branju in knjigah. »Vsaka knjiga je praznik. Zakaj? Če se pogovarjamo o redukciji diskurza, bolj ko ljudje postajajo brezbrižni, nestrpni, bolj kot se oži družbena shema, bolj reven postaja jezik. Ali velja morda obratno? Bolj kot je jezik reven, laže do besede pridejo puške? Vizualizacija (gledanje televizije, prispevkov itd.) sproža komfortnost, ki ne angažira človeka tako kot branje. Pomen branja za izgradnjo človekove osebnosti je neprecenljiv. Prihodnost tega sveta v duhovnem smislu pripada tistim, ki berejo. Žerdin: Kaj pa če bo tistih premalo? Markeš: To se nikoli ne bo zgodilo.« Delava na časopisu, ki se imenuje osrednji, ki je vedno imel namen biti središče tiskane besede zato, da sporoča bistvene stvari o državi in družbi v preteklem dnevu. In to je neverjetno pomembno, da obstaja. Časopis bi na vsak način moral preživeti. Zato ker je predhodnik knjige. In knjiga je, kot že povedano, praznik, je prepičan Markeš. Žerdin: »Ti vežeš tiskano besedo na državo, državljana ... po drugi strani pa prihaja do erozije države in vsega državljanskega in erozije tiskanega besednjaka. Kam to pelje?«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš danes govorita o aferi Koprivnikar, ki je iz službe odnesla sedem policistov, med njimi tudi enega izmed dveh glavnih sindikalistov Zorana Petroviča. Seveda se debati o begunski problematiki in z njim povezanim javnim diskurzom ne morete izogniti. »Kako bo afera o pokvarjenih policistih vplivala na pogajanja med vlado in policisti?« »Delovanje policije je lep pokazatelj delovanja celotne družbe.« »Slovenski nacizem je v vzponu in hodi z roko v roki z neoliberalizmom.« Je novinarstvo res imunski sistem družbe?

Delova politična komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o konfliktu med množico, ki je v glavnem mestu pozdravila begunce in protestniki, ki so nasprotovali pomoči prebežnikom. Protest se je zgodil teden dni po odmevnem zborovanju v Šenčurju in tokrat so si Slovenci stali nasproti v glavnem mestu. Žerdin se sprašuje o motivih tistih, ki nasprotujejo pomoči prebežnikom in so v svoj upor »tuji nevarnosti« pomešali tudi lustracijo in bavbav komunizma. Kritično sta udarila po uravnoteženosti. Kot je dejal Markeš »ni važno, kaj je res in kaj ni, ni važno, kaj diši in kaj smrdi, važno je samo, da se da na tehtnico levo in desno in izmeriš srednjo mero.« Žerdin je opozoril, da se je ena skupina zbrala v podporo prebežnikom, druga pa šla na pohod od Trga republike do Kotnikove. Ta pohod, pravi Žerdin, je bil namenjen tudi temu, da bi se pohod končal z nasilno eskalacijo. Žerdin opaža, da ima protimigrantska stran očitno tudi močno težnjo preiti od besed k dejanjem.

Delova politična komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o protestu v Šenčurju proti migrantskemu centru. »To je prelomen trenutek, v katerem lahko rečemo, da so padle maske. Vsaj enemu delu ali enemu vidiku slovenske poosamosvojitvene politike,« pove Markeš, ki meni, da prihajamo v obdobje, ki se ga bomo zelo sramovali. »Ne živimo več na obrobju nesporazumov, ampak se je zgodil čisto sporazum. Zdaj so stvari popolnoma definirane. Begunci so samo nosilci neke manipulacije. So uporabno orodje za manipuliranje z javnostjo, z njihovimi strahovi, ki jih prinaša izguba delovnih mest, brezposelnost, kapitalska negotovost.«

Delova politična komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o dogajanju v NLB. Slovenski državni holding je v največji slovenski državni banki zamenjal nadzornike. Zakaj je bilo to potrebno? Zakaj so bili nekdanji nadzorniki odstavljeni, kaj so storili narobe? Kaj lahko naredi Banka Slovenije, da bodo ključni ljudje v državnih bankah za svoje položaje tudi primerni? Nadalje debata preraste zgolj trenutni problem in se zgosti okoli pojma svobode. Kakšno svobodo ideologija dovoljuje?