Od srede do srede

Delova politična komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o 25. obletnici samostojnosti. Zakaj se Janez Markeš ni hotel pogovarjati o veleizdajalcih? Ali Slovenci še čutimo pripadnost državi? Kako naprej? Je še aktualen nacionalni interes, pa kulturni interes? Je globalizacija vse, na kar se Slovenija lahko odziva? Ali je možno združiti demokracijo, principe pravne države, konkurenčnosti in hkrati zavarovati slovenske posebnosti, ki so vezane na majhnost slovenskega jezika? Kakšen pogled na državo imata tedanji predsednik predsedstva Milan Kučan in tedanji predsednik vlade Lojze Peterle? Avtor intervjuja vabi gledalce in bralce, da si preberejo intervjuja v Sobotni prilogi, ki bo tokrat izšla v petek, 24. junija.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta se tokrat odpravila kar v tovarno Rog, kjer sta razpravljala o napadu na uporabnike tovarne Rog, ki se je zgodil v noči na soboto, in drugih dogodkih, ki so se v zadnjem času dogajali tam v zvezi z načrtovanim rušenjem. »Pojav skrajne desnice v Sloveniji je podcenjen,« meni Žerdin, ki ga zadnji dogodki v tovarni Rog spominjajo na Metelkovo med letoma 1991 in 1992, ko je obstajala možnost, da jo zrušijo. »Boj za prostor je danes ponovno na dnevnem redu.« Bistvenega pomena se mi zdi vprašanje nasilja, meni Markeš. Dogodke, ki so se zgodili, je treba politično najostreje obsoditi. To je treba preganjati po uradni dolžnosti.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o dogajanju v tovarni Rog, kjer je v ponedeljek izbruhnil spor med varnostniki podjetja Valina in uporabniki Roga. Delavci gradbenega podjetja Dolinšek Transport so namreč v tovarno Rog pripeljali gradbeno mehanizacijo, ker naj bi začeli s pripravami na napovedano rušenje objektov. Žerdin meni, da je bil vrstni red dogodkov napačen, saj so najprej prišli »prenasilni varnostniki«, šele nato je prišlo do javne razprave. Argument zagovornikov rušenja je, da je na območju tovarne Rog potrebno narediti nove »bleščeče prostore, ki bodo namenjeni sodobni potrošniški kulturi.« Drugi argument, za katerim stojijo uporabniki Roga, pa je, da je potrebno dejavnost, ki je do sedaj potekala v Rogu, vzdrževati. Ali je dejavnost v Rogu družbeno koristna? Glede na to, da so v teh prostorih alternativno organizirali izobraževanje beguncev, pomoč izbrisanih in podobno, torej nekaj, kar bi sicer morala početi država, zagotovo lahko rečemo, da je bilo to družbeno koristno delo, meni Markeš. »Ta dejstva so nesporna, saj jih niti občinski veljaki ne zanikajo oziroma jih celo pohvalijo.« Tukaj se srečujeta dva popolnoma različna svetova, pri katerem je eden prevladujoč, drugi pa odhajajoč, pove Markeš. Prebivalci Roga, ki so odprti za vse, želijo, da se njihov kulturni način prepozna za enako suverenega in avtonomnega kot vsi ostali in da ohranijo svojo vlogo, kakršno so poznali do sedaj. Zoran Janković se zdaj vede, kot da je mesto njegova last. Mestna občina je skupnost in ljudje, ki delujejo v Rogu, so ravno tako prebivalci Ljubljane kot drugi.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o izjavah Karla Erjavca, ki je na sobotni slovesnosti ob 25-letnici delovanja stranke dejal, da državo vodi dveletni otrok. »Tehnično v bistvu drži, da je stranka SMC stara dve leti in bi celo lahko rekli, da državo vodi dvoletni otrok,« meni Žerdin. Koliko je pa država stara, sogovornika vpraša Markeš. »Država je stara kot nekoliko starejši najstnik oziroma mladostnik.« Koliko pa je star Desus? Žerdin: »Jaz bi rekel, da okrog 20, ker je ravnokar zlezel iz polnoletnosti, angažma Karla Erjavca pa mislim, da še ni dosegel polnoletnosti.« Markeš: Vedno znova me fascinira, kako slovenski politiki nimajo nobene kulture. Neverjetno je, da Slovenija ne premore enega človeka, ki bi vzbujal spoštovanje. Karl Erjavec definitivno ni človek, ki bi g. Nasprotno, vzbuja občutke prezira, da moja država ni država, na katero bi bil lahko ponosen, ampak me je prej lahko nje sram. Če ima takšna država takšnega ministra za predstavljanje Slovenije v tujini, je to sramota. »On vedno iz resnih stvari iz občutka ogroženosti naredi komedijo.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o volitvah v Avstriji in dogajanju na evropski in slovenski desnici. Janez Janša se ima za taktika in kot tak razmišlja strateško, vojaško. Je možnost, da kot tak, želi postaviti levo od sebe Andreja Čuša in desno od sebe Aleša Primca? Čuš je po mnenju Markeša zelo na hitro spremenil svoja stališča; imel je zelo radiakalne izjave proti beguncem, ki jih je kar naenkrat zelo omilil. Zakaj so vsi, ki so do sedaj odšli od Janše, v pozabi? Zakaj nihče, če je spoznal zmoto, ki jo SDS povzroča, te ni poskušal popraviti. Če Čuš s svojim odhodom ni zavajal javnosti, potem je njegova poteza, da bo še naprej deloval v politiki, nekaj novega in dobrodošlega v slovenskem političnem prostoru, pravi Markeš.

Delova politična komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš danes o nezainteresiranosti za funkcijo predsednika vrhovnega sodišča. Kaj to pomeni za eno od treh vej oblasti? Po mnenju Markeša so najbolj primerni kandidati za določeno pomembne funkcijo ravno tisti ljudje, ki se položaja najbolj branijo. Sposobni ljudje se namreč zavedajo odgovornosti, ki jih takšni položaji prinašajo. Bojijo se jih, a če jih sprejmejo, prevlada občutek dolžnosti. Problem je tudi politični in medijski pritisk na te ljudi. To je preraslo velikost slovenskih gozdov. Temu problemu bi se morali kot družba bolj posvetiti in poskušati odpraviti. Pogovor nanese tudi na ovadbo zoper prvega predsednika države Milana Kučana. Združenje VSO, ki se vzpostavlja v imenu vrednot osamosvojitve, prizna da trguje z ovadbami. Po mnenju Markeša gre za globoko patološko početje, zaradi katerega smo kot državljani lahko globoko užaljeni.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o dogajanju na RTV Slovenija. »Na transparentu sva prebrala geslo 'Smrt janšizmu'. To se je odvijalo med sejo programskega sveta RTV Slovenija. Pozivanje k smrti nečesa, ki ima zadaj tudi nekoga je neprimerno,« pove Žerdin. »Programski svet RTV dejansko odraža eno zelo neprijetno zgodbo slovenske demokracije. To da se da za hrbtom vse zmeniti in na koncu koncev izpadejo vsi demokratični procesi, ki bi morali teči. Na nacionalni televiziji danes ne boš zasledil ene relevantne družbene okrogle mize, v kateri bi nastopali intelektualci brez interesne agende, v kateri bi se ne videlo, da zastopajo neko politično opcijo ali pa zasledujejo neko korist,« pove Markeš. Imaš za mizo dva, ki se lažeta in potem je to uravnoteženo, odgovarja Žerdin. »In to je stanje duha na zdajšnji nacionalni televiziji, na strošek vseh plačevalcev električne energije.« Ali ima demokracija pravico do neumnosti? Dotaknila sta se tudi nekaterih drugih aktualnih tem. »Trump je v bistvu že pojedel svoje spočetnike, republikance, in iz njih naredil komedijo, ki pa je na koncu bolj tragedija,« meni Markeš. »Demokratično dirko dirkata še Clintonova in Sanders. Slednji si zasluži spoštovanje, ker že vnaprej ve, da bo izgubil.« »Političnih gibanj ni mogoče ločevati od materialnih dobrin.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o odločitvi predsednika državnega zbora Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevam za razpis referendumov, ki jih je vložil Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Ali je možno ustavno pravico do referenduma zlorabiti ali ne? Možno jo je, ali ima država pravico to preprečiti, to je pravo vprašanje, meni Markeš. Ali je sleherna ustavna pravica absolutna ali ne? To je podobno kot v imenu pravic tovornjakarjev ustaviti in zablokirati vse ceste na katerih se vozijo državljani. Komu delaš škodo? Tistemu s katerim se pogajaš ali celotni državi? Saj na koncu ljudje nastradajo in zadaj je tista računica, da bodo ljudje potem pritisnili na vlado. Ne bodo, na tebe bodo jezni, pravi Markeš. O čem pa se pravzaprav pogajajo? O tem, da davkov ne bi plačali? Saj vsi davke plačujemo.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o odločitvi predsednika državnega zbora Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevam za razpis referendumov, ki jih je vložil Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Ali je možno ustavno pravico do referenduma zlorabiti ali ne? Možno jo je, ali ima država pravico to preprečiti, to je pravo vprašanje, meni Markeš. Ali je sleherna ustavna pravica absolutna ali ne? To je podobno kot v imenu pravic tovornjakarjev ustaviti in zablokirati vse ceste na katerih se vozijo državljani. Komu delaš škodo? Tistemu s katerim se pogajaš ali celotni državi? Saj na koncu ljudje nastradajo in zadaj je tista računica, da bodo ljudje potem pritisnili na vlado. Ne bodo, na tebe bodo jezni, pravi Markeš. O čem pa se pravzaprav pogajajo? O tem, da davkov ne bi plačali? Saj vsi davke plačujemo.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o ministrici za kulturo, Julijani Bizjak Mlakar, za katero je premier Miro Cerar državnemu zboru predlagal razrešitev. »Ko je bil premier v jeku volilne kampanje, ko je bil izvoljen, je puščal vtis, da ima podporo nekih krogov, ki bi jih lahko imenovali kulturni krogi v najširšem pomenu besede. S postavitvijo Julijane Bizjak Mlakar na čelo tega resorja pa je vladajoča koalicija to podporo po moji oceni zelo močno izgubila,« meni Žerdin. Komentatorja se v pogovoru dotakneta tudi ameriških volitev.