Od srede do srede

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o razmerah v zdravstvu. Na bogatem severu medicinske pripomočke kupujejo neposredno od proizvajalcev in se s tem izognejo proviziji, ki bi jo zaračunal posrednik, ter na ta način za isti denar lahko zagotovijo več denarja. Ali se da za isti denar dobiti več zdravja? »Več zdravja, a za več denarja (boljše plače), je formula, ki jo je zagovarjala zdravniška stavka.« Kakšna je motivacije nekoga, ki kot posrednik trguje z medicinskimi pripomočki in kakšne je motivacija na drugi strani, recimo direktorjev bolnišnic? »Direktorji so v bolnišnicah v službi, torej plača zadostuje,« meni Markeš. V Sloveniji nabava praktično ni izpeljana brez posrednika. S tem je nekaj zelo narobe, ugotavljata.

Delov komentator Janez Markeš v videoprispevku predstavlja svojo knjigo z naslovom Premišljevanja o Sloveniji. Čez en mesec bo minilo 25 let od sprejetja slovenske ustave. To je tudi ena od rdečih niti v knjigi. Kakšen je naš odnos do vladavine prava ustavnosti? »Knjiga želi premisliti okvir, ki je nastal kot posledica humanističnega razvoja in je pristal na točki, na kateri nismo več prepričani, da izraža to, kar je moderno sodobno državo naredilo. Krizna obdobja, globalizacija, privatizacije, begunska kriza, nacionalizmi itn. nam dajejo veliko možnosti za nov premislek,« je povedal Markeš. Po 25 letih samostojnosti je čas za inventuro. Kaj je šlo narobe? Temeljna ugotovitev je, »da je šlo narobe«. Kot država niti nismo spodleteli, a kot nacija smo, meni Markeš. »Smo nazadovali in padli pod standarde iz leta 1985-88.« Kapital je naredil škodo, kakršno smo lahko videli v 30. letih. In Slovenija je na ravni demokratične debate, na ravni demokratične pobude, na ravni sožitja med ljudmi, na ravni enakopravnosti na slabšem, kot je bila pred osamosvojitvijo.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o zdravniških zahtevah v pogajanjih z vlado. Kakšen je namen stavkovne zahteve? Markeš meni, da gre za prikrit namen po privatizaciji zdravstva oziroma po preoblikovanju javnega zdravstva. Nedvomno je potrebno zdravnikom zagotoviti boljše in strokovno bolj sprejemljive pogoje ter povečati število zdravnikov. To je predmet razprave, ne pa prikrita želja po privatizaciji. Markešu se zdi problematično tudi pomanjkanje razprave o korupciji in subsidiarnih sistemih, ki ustvarjajo to korupcijo, ne vidi pa niti načelne razprave o vlogi zdravstva v slovenski družbi in državi. Razpravlja se zgolj o plačah, nagrajevanju in pogojih dela, podobno kot v zasebnem sektorju. »Torej na eni strani bi imeli varstvo javnega sektorja, na drugi pa plačilo zasebnega sektorja.« Predlog predsednika zdravniške zbornice Andreja Možine, da bi se javni zdravstveni zavodi preoblikovali v gospodarske družbe, za sabo potegne popoln preobrat v filozofiji poslovanja zdravstva, meni Žerdin. Gospodarska družba ima po zakonu o gospodarskih družbah prioritetno nalogo in ta je ustvarjanje dobička. Poslanstvo zdravstvenega doma bi bilo torej po novem ustvarjanje dobička. Ko si enkrat gospodarska družba in je tvoje ključno poslanstvo ustvarjanje dobička, potem si lahko izmišljuješ, ali boš vzel vhodno »surovino«, ki je malce betežna ali boš jemal, kot je v opisu del in nalog zavodov, vse po vrsti ne glede na njihovo zdravstveno stanje. Če vzameš minimalno bolehne, imaš lahko gospodarski rezultat toliko boljši. »Dilema je skoraj popolnoma enaka kot v javnem šolstvu.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o zdravniški stavki, ki prvi dan ni povzročila večjih zapletov, težave pa lahko nastanejo konec tedna, ko bodo zdravniki izpolnili kvoto 40 ur na teden. Leta in leta se postavljajo ista vprašanja in zahteve, zgodi pa se bolj malo. »Zdi se mi, da so šolniki, policisti, državna uprava in drugi, na istem. Normalizacija stanja mora priti.« »Pri zdravnikih je moteče to, da ne govorijo o zdravstvu, ampak samo o svojih pravicah.« Komentatorja sta govorila tudi o ministrici za izobraževanje Maji Makovec Brenčič, ki je v ponedeljek uspešno prestala interpelacijo. Javni šolski sistem je šolo dolžan postaviti tudi na zelo odročnih koncih države, to pa je precej drago. Zasebni šolski sistem tega ne bo storil. Vsaka interpelacija bo padla, dokler ima koalicija večino, meni Markeš. »To so v bistvu neki butalski manevri. Jaz si tako zrele politike resnično ne predstavljam. Predvsem pa je padla vsaka argumentacija, saj tukaj ni nobenega argumenta.«

Noč je bila za marsikoga dolga. Toda rezultat ameriških volitev je bil enak za tiste, ki so spali ali bedeli. Delovi komentatorji Ali Žerdin, Janez Markeš in Veso Stojanov so si, kot pravijo, vso noč podajali štafetno palico in spremljali, kako se kandidata za 45. ameriškega predsednika približujeta številki 270, toliko elektorskih glasov je namreč moral zbrati zmagovalec, da je prestopil prag Bele hiše. Vsi trije se strinjajo, da je Trump zmagal tako rekoč nenapovedano. Kaj se je zgodilo z anketami javnega mnenja? Zakaj niso predvidele drugačnega rezultata? Čeprav je res, da so se predvsem angleški mediji v zadnjem tednu že spogledovali z možnostjo, da bi se lahko čez lužo zgodil učinek brexit. Komentatorji v pogovoru razmišljajo o novem predsedniku in njegovem značaju ter preverjajo, ali lahko volk menja dlako in vzpostavi predsedniško držo, kakršne morda v predvolilni kampanji ni kazal. Ali Žerdin kolegoma postavi tudi vprašanje: Lahko rečemo, da so volitve zgodovinske, če v Belo hišo prihaja Sevničanka, skupaj z njo pa mož, ki se nikdar v življenju ni ukvarjal s politiko?

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o podpori poslancev za razširitev upravičenosti do brezplačnega šolskega kosila. Pobuda ni vržena stran, ampak ostaja v parlamentarni proceduri. V tem vidim premik vladajoče koalicije, da se vendarle začne zavedati socialne situacije, pove Žerdin. »Ko bo celotna slovenska populacija obveščena, za kaj v resnici gre in kje je resnična dilema, potem politiki ne bo ostalo drugega, kot da popusti.« Otroku ni možno očitati, da nima denarja za malico, in če mu ga starš ne more dati, ni otrok nič kriv. V analizi, ki sta jo naredila Petka za nasmeh in Milan Jakopovič, s katerim smo se v intervjuju za Sobotno prilogo tudi pogovarjali, se je pa izkazalo, da gre za populacijo 50.000 otrok, ki segajo do tretjega dohodkovnega razreda. Žerdin in Markeš govorita tudi o svežih podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, ki kažejo zdravstveno sliko prebivalstva v Sloveniji. Ko enkrat poraziš otroke, reveže in stare ljudi, torej tiste, ki zares ne zmorejo, boš na koncu sam poražen. Kakšno družbo v resnici hočemo? Vsi sistemi družbe, ki vzpostavljajo boj vsakogar zoper vse, samo da bi preživeli močnejši, bodo na koncu propadli, ker sproščajo negativne namesto pozitivnih energij. »Naša družba mora gojiti temeljne humanistične vrednote.«

Odločitev tržnega inšpektorata, da šole in učitelji ne smejo voditi izobraževanja na ekskurzijah, ker za to nimajo turistične licence, je nov primer, ki kaže na vpliv lobistov in dobičkarjev na javne institucije. Državo bi bilo potrebno kalibritati, a s čim? Edini odgovor je zdravi razum, ki pa ga primanjkuje, kot kaže tudi RKC. Ta državo, ki jo je že tako oškodovala, terja še za zamujeno denacionalizacijo Triglavskega narodnega parka. Janez Markeš ne pozna nobene moderne države, ki bi si želela na tako perverzen način polastiti takšen kos nacionalnega in simbolnega bogastva. Vendarle je TNP od vseh Slovencev. Je narodni park. Lobiji, ki poskušajo državo oslabiti, v ozadju pa delujejo z vojsko odvetnikov, izsiljujejo državo, da se močni centri še bolj kapitalizirajo in se nenehno zajedajo v sfero javnega ... od koncesij za prehrano, učbenikov, izletov.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o razmerah v zdravstvu. Ta družba ne želi zapustiti sheme solidarnosti in enakosti v temeljnih zadevah, kot je zdravje. »Ne predstavljam si, da bi živel v soseski z ljudmi, ki si ne bi mogli privoščiti osnovnih zdravstvenih storitev,« pove Markeš. Vladajoča koalicija sedanjega stanja v zdravstvu ne prepoznava kot problem. Ne gre v globino problema, ampak gre v izboljšave. Vprašanje enakosti v izhodišču je vprašanje, ki ga Slovenija do zdaj ni odpirala. Po 25 letih ugotavljamo, da smo na precej kritični točki. Mogoče celo stojimo pred prepadom. Komentatorja spregovorita tudi o revščini med otroci. »Sem skoraj prepričan, da bo v ponedeljek parlament zavrnil predlog Združene levice, da se v osnovnih šolah 100 odstotno financira topli obrok vsem učencem treh kritičnih dohodkovnih razredov,« pove Markeš. 40.000 otrok živi v prvem dohodkovnem razredu. Ali ljudem zagotavljamo dostojanstvo? Smo družba, ki izenačuje možnosti?

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o slovenščini in šolstvu. Začetek študijskega leta sovpada s parlamentrano razpravo o noveli zakona o visokem šolstvu. Med drugim so se poslanci prav danes ukvarjali z vprašanjem, ali je dopustno, da deli visokošolskih programov potekajo v jeziku, ki ni slovenski. Odločitev parlamentarnega odbora za izobraževanje je, da se za november skliče širši forum, na katerem bi to razpravo nadaljevali. Je dobro, da se na slovenskih univerzah predava tudi v angleščini? V kolikšni meri poangležiti visokošolske programe? »Debata o jeziku je pravzaprav debata o nečem drugem,« pravi Žerdin in nadaljuje: »To je med drugim tudi debata o tem, kaj je univerza, kaj je visoko šolstvo.« Šola je najpomembnejši socializacijski, ideološki aparat v našem življenju. »Če javno šolo postaviš na izhodišča, ki so civilizacijsko akreditirana, smemo upati, da bomo imeli izhodišča za kakovostno družbo postavljena,« razlaga Markeš. Kaj pa, če ta izhodišča podremo?

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o interpelaciji proti delu celotne vlade - gre že za tretjo takšno v zgodovini Slovenije. Po dveh letih delovanja vlade Mira Cerarja je opozicijska SDS vložila interpelacijo še proti celotni vladi z besedami, da gre za našibkejšo vlado v zgodovini države. Predsednik SDS Janez Janša je dejal: »Cerjarjeva vlada je brez hrbtenice.« Ustava sicer dovoljuje vložitev interpelacije zoper celotno vlado. A če je izvoljena nezaupnica vladi, to pomeni, da morajo izvoliti tudi novega predsednika. Žerdin in Markeš se sprašujeta, »ali je protisloven ustavni red ali je protislovna poteza opozicije«? »Zato se zdi smiselno, da tisti, ki celotno vlado odstavlja, najprej konstruktivno predlaga svojo vlado, je izvoljen in šele nato izvede tisto, kar si je zamislil oziroma želel,« ugotavlja Markeš.