Leta 2050, naj bi na svetu živelo okrog 10 milijard ljudi. Tri četrtine svetovnega prebivalstva bodo živele v mestih. Zato v današnjem globalnem svetu prihaja do velikih sprememb na področju načrtovanja in organizacije mest. Nastajajo tako imenovana pametna mesta, ki naj bi z uporabo novih tehnologij in pametnih rešitev doprinesla k bistveno večji kvaliteti bivanja v velikih urbanih središčih. O tem kakšne so prednosti življenja v pametnih mestih in kje vse se skrivajo morebitne pasti novih tehnologij, je tekla beseda v oddaji Intelekta. Voditeljica Martina Černe je gostila dr. Tomaža Krambergerja, mag. Niko Mahnič, dr. Miloša Kosca in dr. Matjaža Uršiča.

O tem ali smo dovolj pametni za življenje s pametnimi tehnologijami

Pametne tehnologije, pametni telefoni, pametne ure, pametna vozila, pametna mesta. Slednja v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in z njihovo uporabo pridobljenih informacij. To pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade.

Izr. prof. dr. Tomaž Kramberger s fakultete za logistiko Univerze v Mariboru pravi, da naj bi bil glavni cilj pametnih mest izboljšanje kakovosti življenja prebivalk in prebivalcev. Vendar uporaba pametne tehnologije sama po sebi še ne zagotavlja, da bodo ljudje živeli bolje. K problemu je treba pristopiti interdisciplinarno in določiti cilje, ki jih kot skupnost želimo doseči.

Hitro se lahko zgodi, da prevelika uporaba tehnologij povzroči občutek, da nas nekdo nadzira kot v resničnostnem šovu Big Brother.

Da je eden izmed bolj perečih problemov nespametne uporabe novih tehnologij vprašanje zasebnosti in nadzora, poudarja tudi izr. prof. dr. Matjaž Uršič s Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Tukaj je zajem podatkov in to kdo upravlja s temi podatki ključnega pomena. Ob tem se na različnih ravneh ves čas postavljajo neki standardi, vseeno pa nastaja problem, saj je teh podatkov vedno več in še nikoli v zgodovini jih ni bilo tako zlahka zajemati.

Leta 2050 naj bi na svetu živelo okrog 10 milijard ljudi. Tri četrtine svetovnega prebivalstva bodo živele v mestih. Zato v današnjem globalnem svetu prihaja do velikih sprememb na področju načrtovanja in organizacije mest. Kot pravi arhitekt in publicist dr. Miloš Kosec urbanizacija po svetu poteka pospešeno, informacijska tehnologija pa je samo orodje za dosego optimizacije upravljanja s pametnimi mesti. Zaradi vedno bolj globalizirane ekonomije se stvari vedno bolj spreminjajo v smeri vedno večjega nadzora in novih načinov izkoriščanja ljudi, ki so se ravnokar urbanizirali. Pametna mesta in njihove tehnologije niso nevtralne, opozarja dr. Miloš Kosec. Načini na katere jih uporabljajo mestne in državne oblasti, predvsem pa velike koorporacije, so vpeti v popolnoma drugačen infrastrukturno ideološki projekt.

Če bi poskušal časovno osvežiti znano Leninovo tezo (komunizem = sovjeti + elektrifikacija), bi rekel, da je neoliberalna družba = prosti trg + tehnologije pametnega mesta. To ne pomeni, da je vsako pametno mesto vedno neoliberalno. Pomeni pa, da je trenutno pametno mesto s svojo nekonfliktnostjo, samoumevnostjo in navidezno nadideolškostjo, orodje določene ideologije.

Antropologinja mag. Nika Mahnič opozarja, da je pri upravljanju pametnih mest ključno vprašanje delegiranja političnih funkcij na tehnološka podjetja.

Mene predvsem zanima kaj se dogaja z javno zasebnimi partnerstvi, ki spreminjajo sam pomen mesta, zanima me kako se mesto spreminja kot takšno in na kakšen način se spreminja vladanje v njem.