Pod pokrovko

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Verjetno bi se marsikdo strinjal, da ni bolj nostalgičnega in domačega vonja kot je vonj goveje juhe. To jed lahko brez zadržkov označimo za slovensko tradicijo, ki pa ni slovenskega izvora. Od kod in kdaj s(m)o jo začeli jesti? Zakaj se je tako dobro ukoreninila v naši kulinariki, da si nedeljskega kosila danes brez nje marsikdo ne predstavlja? In v kakšni obliki se je prikradla v sodobno podjetništvo? To je v oddaji Pod pokrovko raziskala Darja Pograjc, pred časom pa smo v Veste, kaj jeste iskali tudi recept za najboljšo.

Koliščarji - ki so pred približno šestimi tisočletji in pol naselili območje današnjega Ljubljanskega barja - imajo s svojimi lesenimi hišicami na kolih in znamenito literarno upodobitvijo v romanu Janeza Jalna Bobri verjetno prav posebno mesto v našem zgodovinskem spominu. Če bi si zlahka mislili, da podrobnosti o njihovem življenju - kakršna je, s čim so se ti daljni prebivalci našega prostora prehranjevali - ostajajo prepuščene naši domišljiji, pa temu nikakor ni tako. V tokratni rubriki Pod pokrovko o prehrani koliščarjev pripoveduje arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU.

foto: arheološke najdbe nekaterih sestavin prehrane koliščarjev

V tem mesecu se je na Brdu pri Kranju odvijal že 4. festival sira, na katerem je nekaj več kot tisoč ljubiteljev sira uživalo v pestrih okusih sedemdesetih različnih sirov. Na festivalu se je predstavilo šestindvajset sirarjev, pripravili pa so tudi delavnico z naslovom »Siri in pivo«, ki sta jo vodila Jernej Lubej in Mojca Polak. S slednjo smo se v današnji oddaji Pod pokrovko pogovarjali o sirih, kombinacijah z njimi in pravilni postrežbi. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.

Sezonsko, lokalno, poceni so značilnosti korenovk in gomoljnic, ki jih pri nas pogosto najdemo na jesenskih in zimskih jedilnikih, v kuhinji pa jih uporabljamo vse leto. Med korenovke uvrščamo rastline, pri katerih v prehrani uporabljamo predvsem podzemni del – odebeljeno korenino oziroma koren. Večina današnjih vrst korenovk se je razvila iz divjih prednikov, ki izvirajo iz Azije. Njihova uporaba za prehrano in krmo živali je bila poznana že v Antiki. Kot rečeno gre za cenovno dostopno zelenjavo z bogato hranilno sestavo, večino trendovsko uvrščajo med superživila, njihova prednost je tudi ta, da jih je mogoče dlje časa shranjevati v sveži obliki.

Ajurveda (veda o življenju, sistem tradicionalne medicine, ki izvira iz Indije) meni, da je sezonska rutina pomemben temelj zdravja skozi celo leto. Uravnoteženje vplivov podnebja s primerno jutranjo rutino, prehrano in zelišči, ki izničijo sezonske lastnosti, je eden najpreprostejših in učinkovitih načinov, s katerim lahko zaščitite svoje dobro počutje in zdravje. Ajurvedsko načelo pravi, da višek lastnosti uravnavamo z njihovim nasprotjem, npr. suho se bo zmanjšalo z nečim oljnatim, vlažnim, hladno s toplim in lahko s težkim pravi Kaja Kastner Yadav, mednarodna certificirana svetovalka ajurvede in vodja Ajurjoge, ljubljanskega centra ajurvede in joge. In jesen je čas prehoda v prevlado zračnega elementa, ta sezona skriva določeno praznino, lahkotnost in neprizemljenost, a tudi tesnobnost. To se tipično odraža tudi na našem psihofizičnem stanju, zato v tokratni rubriki o primerni prehrani in rutini za to obdobje. Pod pokrovko je pripravila Liana Buršič

Pod pokrovko bomo tokrat pogledali v lonček. Jogurt je mlečni izdelek, ki ne le, da je okusen, uživanje ima tudi zdravstvene koristi, saj vsebuje beljakovine, vitamine, minerale in probiotike, ki pozitivno vplivajo na naše telo. Teh snovi je v jogurtu seveda več predvsem takrat, ko je domač. Kako pripravimo domač čvrsti ali tekoči jogurt, izveste v oddaji, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.

K nam prihaja trend, da chefi restavracij z Michelinovo zvezdico odpirajo nove in konceptualno drugačne restavracije - bistroje. So slednji prvi stik z visoko kulinariko? Kakšna je izkušnja obedovanja in kakšen je koncept priprave jedi? O tem trije vrhunski slovenski kuharji: Marko Pavčnik, Ana Roš in Jorg Zupan.

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste želeli pripraviti novo jed, pa niste vedeli, kje kupiti sestavine, saj jih na policah trgovin nikakor niste našli? Če so trgovine z vzhodnoazijsko hrano že vrsto let prisotne tudi v našem prostoru, pa je arabska kuhinja še redkost. Zato smo se tokrat odpravili v trgovino Orient market na Kolodvorski ulici v Ljubljani, kjer smo se o hrani in kulinariki Bližnjega vzhoda pogovarjali z lastnikom trgovine. Muhannad Alali, ki je v Slovenijo prišel pred petimi leti, je trgovino odprl, ker podobne ponudbe arabskih jedi in sestavin ni našel nikjer. Kaj vse prodaja in kako enostavno pripraviti falafel doma? Odgovori v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Si predstavljate, da stopite v kuhinjo, kjer različna dela opravljajo zgolj roboti? Od priprave živil, odmerjanja sestavin in same toplotne obdelave živil do seveda pomivanja posode? Takšne robotizirane kuhinje so za zdaj v svetu zgolj eksperimentalne, bolj verjetno je, da vam pri nas recimo v kakšni od hotelskih verig ali obratu za hitro prehrano obrok postreže dostavni robot. Roboti so sicer prisotni že v celotni prehranski verigi: od priprave tal pred setvijo do omenjene priprave hrane, tudi dostave ali strežbe.

Sogovornika: prof. dr. Matjaž Mihelj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Alex Spruk, direktor podjetja Arona.

Na fotografiji: robot za peko palačink (Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).

Ljudje od nekdaj radi dobro jedo in pijejo. In premožni so si to lahko vedno tudi privoščili. Ob mnogih gradovih so tako zrasli vinogradi, tudi Ljubljanski grad ga je imel, čeprav osrednja Slovenija ni najbolj primerna za gojenje trte. Pred nekaj leti je vinograd ob glavni ljubljanski turistični atrakciji spet zaživel, po novem pa lahko obisk grajskega vinograda združite tudi s Piknikom med grajskimi trtami. Parom se je pri avgustovski izvedbi dveurnega kulinarično-vinskega doživetja s ščepcem zgodovine in pridihom romantike pridružila Andreja Čokl.