Strokovni posvet pretekli teden v prostorih Arhiva RS so organizatorji javno oglaševali z motom "Skrivnost Gruberjeve palače". Lani so namreč s sodobnimi tehnikami potrdili Steletovo umetnostno-zgodovinsko domnevo, da stropna poslikava na vrhu stopnišča z njegovim delovnim naslovom "Alegorija trgovine, obrti in tehnike" po nastanku ni delo vidnega podpisa ljubljanskega portretista Andreasa Herrleina (1738-1817) iz l.1786 temveč da je slednji 11 let po nastanku prekril podpis izvornega avtorja, Kremser-Schmidta (Martin Johann Schmidt, 1718-1801, po rojstnem kraju, Krems, imenovan Kremser). Tega je pri nas premalo poznani avtor ljubljanskega prekopa Gabriel Gruber (1740-1805), po rojstvu Dunajčan, sicer pa jezuit, arhitekt in hidrotehnik, l.1775 povabil k poslikavi detajlov v šoli za mehaniko in hidravliko. L.2019 so v fazi restavriranja "Alegorije ..." z IR fotografijo odkrili prvotni podpis. Ena najboljših tukajšnih poznavalk slikarstva od 17.-19. stoletja pri nas in v srednji Evropi ter prostoru bivše skupne države, dr. Barbara Murovec, (nekdanja predstojnica UZIFS ZRC SAZU), trenutno pa sodelavka raziskovalka na Zentralinstitut für Kunstgeschichte v Münchnu, v pogovoru pojasnjuje ikonografijo profane tematike, ki jo je naročil Gabriel Gruber v stavbi, ki ji sodobniki pravimo Gruberjeva palača. Konservatorsko-restavratorsko razlago naravoslovnih izzivov posega bomo obdelali v eni od prihodnjih oddaj.

Že od l.2018 na vrhu stopnišča stavbe Arhiva RS restavratorke ZVKDS razkrivajo Kremser-Schmidtovo izvirno poslikavo

Strokovni posvet pretekli teden v prostorih Arhiva RS so organizatorji javno oglaševali z motom "Skrivnost Gruberjeve palače". Lani so namreč s sodobnimi tehnikami potrdili Steletovo umetnostno-zgodovinsko domnevo, da stropna poslikava na vrhu stopnišča z njegovim delovnim naslovom "Alegorija trgovine, obrti in tehnike" po nastanku ni delo vidnega podpisa ljubljanskega portretista Andreasa Herrleina (1738-1817) iz l.1786 temveč da je slednji 11 let po nastanku prekril podpis izvornega avtorja, Kremser-Schmidta (Martin Johann Schmidt, 1718-1801, po rojstnem kraju, Krems, imenovan Kremser). Tega je pri nas premalo poznani avtor ljubljanskega prekopa Gabriel Gruber (1740-1805), po rojstvu Dunajčan, sicer pa jezuit, arhitekt in hidrotehnik, l.1775 povabil k poslikavi detajlov v šoli za mehaniko in hidravliko. L.2019 so v fazi restavriranja "Alegorije ..." z IR fotografijo odkrili prvotni podpis. Ena najboljših tukajšnih poznavalk slikarstva od 17.-19. stoletja pri nas in v srednji Evropi ter prostoru bivše skupne države, dr. Barbara Murovec, (nekdanja predstojnica UZIFS ZRC SAZU), trenutno pa sodelavka raziskovalka na Zentralinstitut für Kunstgeschichte v Münchnu, v pogovoru pojasnjuje ikonografijo profane tematike, ki jo je naročil Gabriel Gruber v stavbi, ki ji sodobniki pravimo Gruberjeva palača. Konservatorsko-restavratorsko razlago naravoslovnih izzivov posega bomo obdelali v eni od prihodnjih oddaj.