Poslovne krivulje

Če so bile do zdaj v ospredju finance, se morajo odslej v gospodarstvu veliko bolj osredotočiti na svoje zaposlene. Si lahko slovenska podjetja, ki tarnajo nad pomanjkanjem delavcev, sploh še privoščijo, da jih ne bi zanimala zdravje in zadovoljstvo zaposlenih? Če je bil doslej finančni kapital na prvem mestu, ga počasi nadomešča zavedanje o pomenu človeškega kapitala. Za podjetja je nujno, da poskrbijo za  zadovoljstvo zaposlenih.

Slovenska podjetja imajo čedalje večjo težavo – ne privabijo potrebnih kadrov

Če so bile do zdaj v ospredju finance, se morajo odslej v gospodarstvu veliko bolj osredotočiti na svoje zaposlene. Si lahko slovenska podjetja, ki tarnajo nad pomanjkanjem delavcev, sploh še privoščijo, da jih ne bi zanimala zdravje in zadovoljstvo zaposlenih? Če je bil doslej finančni kapital na prvem mestu, ga počasi nadomešča zavedanje o pomenu človeškega kapitala. Za podjetja je nujno, da poskrbijo za  zadovoljstvo zaposlenih.

Za finančni komentar smo tokrat poklicali Jureta Klepca.

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Potrebna je pozitiva naivnost, optimizem, brez katerega ni možnosti, da katerokoli podjetje uspe

Je na trgu dovolj denarja za dobre podjetniške ideje? O tem, kako prepoznati perspektivna podjetje, globalne priložnosti in najbolj uspešne panoge, in tudi o tem, kako se je v desetih letih odnos do podjetništva v Sloveniji spremenil, v pogovoru z Juretom Mikužem, poznavalcem start upov in pomembnim vlagateljem v regiji.

 “O spremembi davčne zakonodaje se mora država najprej pogovoriti s podjetniki, kajti nenazadnje, podjetniki so mobilni in kaj hitro skupaj s kapitalom lahko preselijo tudi delovna mesta.“

Finančni komentar je tokrat prispeval Jure Klepec, vodja upravljanja v skupini Ilirika.

Zaključen je 12 . komunikacijski monitor, raziskava, ki jo vsako leto zapored opravljajo v Evropi profesorji znanih evropskih univerz. Preučevanje se je razširilo tudi na druge celine in primerjave prinašajo zanimive rezultate. Tako kot so letos lažne novice tiste, okoli katerih se vrti stroka in javnost, so bili v preteklosti recimo boti na internetu, umetna inteligenca, pa tudi vpliv finančne krize na vse pore javnega komuniciranja. Stalnica so tudi razlike v komuniciranju med SZ Evrope in JV.

Dr. Dejan Verčič, redni profesor na Fakulteti za družbene vede, nosilec raziskave Evropski komunikacijski monitor v Sloveniji

Končan je 12. komunikacijski monitor, raziskava, ki jo v Evropi vsako leto opravljajo profesorji znanih evropskih univerz. Preučevanje se je razširilo tudi na druge celine in primerjave prinašajo zanimive rezultate. Tako kot so letos lažne novice tiste, okoli katerih se vrtita stroka in javnost, so bili v preteklosti recimo boti na internetu, umetna inteligenca, pa tudi vpliv finančne krize na vse pore javnega komuniciranja. Stalnica so tudi razlike v komuniciranju med SZ Evrope in JV.

“Ta zadržek je, da ko govorimo o lažnih vesteh, moramo biti toliko pošteni, da priznamo, da so med generatorji lažnih vesti tudi praktiki odnosov z javnostmi. Mogoče celo pretežno.”

“Lahko opazimo, da je Azija bistveno hitrejša od nas, stopnja digitalizacije je tam večja, praktiki bistveno več in bistveno bolj raznovrstno uporabljajo digitalne oblike komuniciranja in da obstaja nevarnost, da smo preprosto prepočasni in da nas lahko s svojimi orodji prehitijo.”

Praktikov komuniciranja je vse več, stroka se razvija, svoje cilje pa organizacije, gospodarstvo in politika dosegajo z različnimi načini in na preštevilnih platformah, z ogromno denarja. In kako se v tej zgodbi znajde javnost?

“Če pogledamo, kaj se v javnosti dogaja, lahko vidimo eno strašno bolečino. Ta bolečina pa izhaja iz tega, ker nihče pravzaprav ne zna in ne razume, kaj se v resnici dogaja z nami v prostoru komuniciranja.”

Obseg študentskega dela se med poletnimi počitnicami precej poveča. Veliko dijakov in študentov se za počitniško delo odloči iz več razlogov. Prvi stik z delovno izkušnjo prinaša tako koristi, kot tudi številne pasti.

Počitniško delo mladim omogoča, da se s trgom delovne sile in trdo realnostjo, ki sledi po končanem šolanju, seznanijo predčasno in se tako izognejo presenečenjem, ki bi jih sicer doživeli ob kasnejšem iskanju dela.

Trenutno imata dva največja študentska servisa več kot 6000 prostih delovnih mest. Med poletnimi počitnicami pa se predvsem poveča povpraševanje v turizmu.

Mladi, ki se prvič odločajo za počitniško delo, se morajo zavedati tudi svojih pravic, kot je recimo plačan odmor

Obseg študentskega dela se med poletnimi počitnicami precej poveča. Veliko dijakov in študentov se za počitniško delo odloči iz več razlogov. Prvi stik z delovno izkušnjo prinaša tako koristi, kot tudi številne pasti.

Počitniško delo mladim omogoča, da se s trgom delovne sile in trdo realnostjo, ki sledi po končanem šolanju, seznanijo predčasno in se tako izognejo presenečenjem, ki bi jih sicer doživeli ob kasnejšem iskanju dela.

Trenutno imata dva največja študentska servisa več kot 6000 prostih delovnih mest. Med poletnimi počitnicami pa se predvsem poveča povpraševanje v turizmu.

Za tokratni finančni komentar smo poklicali Marka Bombača, višjega upravitelja premoženja, NLB Skladi.

O potencialu slovenskega trga, investicijskih priložnostih in tudi odgovor na vprašanje, ali bomo s kriptovalutami trgovali tudi na Ljubljanski borzi – v pogovoru z Alešem Ipavcem, predsednikom uprave Ljubljanske borze.

Predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec pojasnjuje, kakšen borzni potencial imajo kriptovalute

O potencialu slovenskega trga, investicijskih priložnostih in tudi odgovor na vprašanje, ali bomo s kriptovalutami trgovali tudi na Ljubljanski borzi – v pogovoru z Alešem Ipavcem, predsednikom uprave Ljubljanske borze.

Finančni komentar je tokrat prispeval Jure Klepec, vodja upravljanja v skupini Ilirika

Dobrodošli v letu 2030. Dobra novica je, da imate več prostega časa, slaba pa, da tudi več dela. “V prihodnje bomo imeli mešanico prostega časa in dela. Podjetja bodo morala svojim zaposlenim zaupati, da bodo delo opravili tudi, če ne bodo sedeli 10 ur v pisarni. Zaposleni pa bodo morali vedeti, kdaj je dovolj.”

Zakaj bo v prihodnje v službo nujno nositi empatijo in zakaj je vseživljenjsko učenje odgovor na vprašanje, kako zagotoviti, da nas ne bodo nadomestili roboti? Sabrina Dick, regionalna kadrovska direktorica podjetja SAP, o prihodnosti dela.

"V prihodnosti bodo podjetja morala svojim zaposlenim zaupati, da bodo delo opravili tudi, če ne bodo sedeli 10 ur v pisarni"

Dobrodošli v letu 2030. Dobra novica je, da imate več prostega časa, slaba pa, da tudi več dela. “V prihodnje bomo imeli mešanico prostega časa in dela. Podjetja bodo morala svojim zaposlenim zaupati, da bodo delo opravili tudi, če ne bodo sedeli 10 ur v pisarni. Zaposleni pa bodo morali vedeti, kdaj je dovolj.”

Zakaj bo v prihodnje v službo nujno nositi empatijo in zakaj je vseživljenjsko učenje odgovor na vprašanje, kako zagotoviti, da nas ne bodo nadomestili roboti? Sabrina Dick, regionalna kadrovska direktorica podjetja SAP, o prihodnosti dela.

Finančni komentar je tokrat prispeval Aleš Lokar s KD skladov.

Bomo zaradi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ostali brez informacij, ugodnosti, klubov zvestobe?

“Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov mora biti posameznik seznanjen komu daje podatke, katere podatke in zakaj. Če so nam povedali, da bodo imeli podatke samo do konca nagradne igre, potem to velja samo za tisto obdobje,” pojasnjuje Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.

Bomo zaradi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ostali brez informacij, ugodnosti, klubov zvestobe?

“Ostanimo v stiku! Če nam boste potrdili, vas bomo še naprej obveščali o naših akcijah. Žal nam bo, če vas ne bomo mogli več obveščati.”

To je le nekaj vsebin sporočil, ki smo jih prejeli v zadnjih dneh, po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov.

“Številna podjetja so pretiravala pri tem obveščanju. Namreč privolitev ni edina možnost, da ima podjetje vaše podatke. Lahko jih pridobijo tudi po pogodbi, soglasju, … “

“Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov mora biti posameznik seznanjen komu daje podatke, katere podatke in zakaj. Če so nam povedali, da bodo imeli podatke samo do konca nagradne igre, potem to velja samo za tisto obdobje,” pojasnjuje Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.

“Moramo se zavedati, da so osebni podatki današnja valuta. Google in Facebook nimata vrtin nafte in rudnikov, ampak vrtata in rudarita po nas. Moramo počasi dojeti, da ko jaz nekomu dajem podatke, je to tako, kot da bi mu dal nekaj evrov. “

Tomšič poudarja, da je zasebnost je moč odločanja. “Zasebnost ne pomeni, da hočemo nekaj skrivati.”

Finančni komentar je tokrat prispeval Izidor Jerman z Alta skladov.

Po končanem šolanju se mladi prvič soočijo s trgom delovne sile. Za mnoge je to prvi večji korak v življenje odraslih, saj se morajo seznaniti s ponudniki dela in načini iskanja službe, nekaj pa jih tudi spozna, da je iskanje zaposlitve lahko mukotrpno in dolgotrajno delo. Kako se mladi znajdejo na trgu delovne sile, kako je z brezposelnostjo mladih v Sloveniji in na kakšne načine si lahko olajšajo iskanje svoje poklicne poti je odkrival Matevž Polajnar.

Kako se mladi znajdejo na trgu delovne sile, kako je z brezposelnostjo mladih v Sloveniji in na kakšne načine si lahko olajšajo iskanje svoje poklicne poti

Po končanem šolanju se mladi prvič soočijo s trgom delovne sile. Za mnoge je to prvi večji korak v življenje odraslih, saj se morajo seznaniti s ponudniki dela in načini iskanja službe, nekaj pa jih tudi spozna, da je iskanje zaposlitve lahko mukotrpno in dolgotrajno delo. Vseeno pa koordinatorka vseživljenjske karierne orientacije in projekta Jamstva za mlade Barbara Gogala na Zavodu za zaposlovanje pravi, da opažajo padec registrirane brezposelnosti mladih v kombinaciji z rastjo delovno aktivne populacije mladih.

“Leta 2014, ko smo začeli s projektom Jamstvo za mlade, je bilo število brezposelnih mladih okrog 36.000, v aprilu 2018 pa jih je bilo 14.700.”

Velik delež mladih svojo poklicno pot začne že med študijem. Ali si sami poiščejo delodajalce ali pa delodajalci poiščejo njih, saj na trgu delovne sile že primanjkuje kakovostnega kadra. Če pa se maldim pri iskanju zaposlitve zatakne, v prvi vrsti pomagajo v mladinskih centrih in organizacijah. Ena izmed njih je mreža Mama, v kateri združujejo in zastopajo vse, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov v Sloveniji. V Trbovljskem mladinskem centru Irena Ivnik vodi projekt Ključ, s katerim želijo spremeniti tradicionalni način zaposlovanja.

“Na začetku podjetje izda izziv, na primer kako izboljšati trženje. Mladi iskalci zaposlitve se na te izzive prijavijo, od nas dobijo mentorsko podporo, enega mentorja prispeva tudi podjetje, nato pa se vsak posameznik dogovori ali za usposabljanje na delovnem mestu ali za denarno kompenzacijo. Najpomembnejše pa so seveda delovne izkušnje.”

Barbara Gogala predvsem izpostavlja eno zelo pomembno veščino, ki pomaga pri iskanju poklica.

“Predvsem bi naslovila vztrajnost. Mislim, da je to veščina, ki resnično pomaga, se je pa ni lahko priučiti. Na razgovoru se takoj vidi, ali je oseba pozitivno naravnana ali je izgubila vso vero vase, zato je zelo pomembno, da mladi iskalci zaposlitve negujejo to vztrajnost.

Uporabne povezave:

• Mreža Mama
• Zavod za zaposlovanje – pomoč mladim iskalcem zaposlitve
• Jamstvo za mlade
• Projekt Ključ
• Strukturirani dialog

Finančni komentar je prispeval upravljalec skladov pri KBM Infond Damjan Kovačič.

Galahad Clark občasno preveri števec korakov, a se nikoli ne upeha, ko je treba biti korak pred konkurenco. Lastnik številnih inovacij in ustanovitelj podjetij: Vivobarefoot, United Nude in Terra Plana je sicer zelo kritičen do obutvene industrije. Kot pravi, obutvena industrija dela veliko škodo zlasti otroškim stopalom.

Clark je pred časom na dogodku podjetniške skupnosti CEED nagovoril tudi slovenske podjetnike in poudaril, da so trajnostne rešitve edina možna pot za napredek svetovnega gospodarstva.

Galahad Clark je eden najbolj inovativnih podjetnikov v obutveni industriji, prihaja iz znane britanske čevljarske družine. Kljub temu je zase ob nedavnem obisku v LJ dejal, da je le majhen čevljar

Galahad Clark občasno preveri števec korakov, a se nikoli ne upeha, ko je treba biti korak pred konkurenco. Lastnik številnih inovacij in ustanovitelj podjetij: Vivobarefoot, United Nude in Terra Plana je sicer zelo kritičen do obutvene industrije. Kot pravi, obutvena industrija dela veliko škodo zlasti otroškim stopalom.
Clark je pred časom na dogodku podjetniške skupnosti CEED nagovoril tudi slovenske podjetnike in poudaril, da so trajnostne rešitve edina možna pot za napredek svetovnega gospodarstva.

Z letnim prometom 40 milijonov dolarjev, ob prodaji milijona parov čevljev letno in ob 30% rasti ohranja predanost ekološkim vrednotam ter uresničuje svoje sanje izdelovati čevlje s starodavno modrostjo in sodobno tehnologijo.

Galahad Clark nadaljuje družinsko tradicijo izdelovanja čevljev, predstavlja že sedmo generacijo in vendar se je oddaljil od podjetja, ki je šlo po njegovem preveč v modno industrijo in se odločil za čevlje, ki jim pravzaprav nerad reče čevlji, saj naj bi nam dajali občutek, da smo bosi. Oziroma kot pravijo v njegovem podjetju Vivobarefoot: “Izdelujemo čevlje za ljudi, ki neradi nosijo čevlje.”

Finančni komentar je tokrat prispeval Branko Železnik z Ljubljanske borze.

Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je v Sloveniji 83 odstotkov družinskih podjetij, dve tretjini pa pri prenosu na mlajšo generacijo propade. Kaj bi lahko naredili za to, da bi bil prenos na naslednike bolj uspešen? Kako so oz. bodo prehod izpeljali v dveh uspešnih slovenskih podjetjih: vrhniškem Siliku in lendavskem Varisu?

Kaj bi lahko naredili za to, da bi bil prenos na naslednike bolj uspešen? Dve tretjini podjetij pri prenosu na mlajši rod propadeta

Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je v Sloveniji 83 odstotkov družinskih podjetij, dve tretjini pa pri prenosu na mlajšo generacijo propadeta. Kaj bi lahko naredili za to, da bi bil prenos na naslednike uspešnejši? Kako so oz. bodo prehod izpeljali v dveh uspešnih slovenskih podjetjih: vrhniškem Siliku in lendavskem Varisu?

V dobrih treh desetletjih je Janez Koprivec iz obrtniške delavnice z enim zaposlenim zgradil podjetje s 370 zaposlenimi. V podjetju Siliko na Vrhniki delajo tudi trije od njegovih štirih otrok, a, kot pravi, jih vodstvene funkcije ta hip ne zanimajo: “Kot oče sicer nekako naravno upam, da bodo otroci to nadaljevali.”

Mag. Sabina Sobočan pa se je kljub svojim in očetovim pomislekom odločila, da pride na Varis. Kot dodaja, je bil očetov glavni pomislek, da bo težko vodila gradbeno podjetje, ker ni študirala gradbeništva. Sama ima rada izzive, meni, da je bilo dobro, da je imela prej svojo kariero kot revizorka.

Družinska podjetja so temelj slovenskega gospodarstva, več kot 80 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji je družinskih. Zato jim veliko pozornosti namenjajo tudi v Podjetniškem centru Pegasus; direktor dr. Robert Ličen ugotavlja, da je med prvo in drugo generacijo podjetnikov bistvena razlika, prva generacija je podjetje postavila iz nič, nasledniki prevzamejo podjetje z več kot sto zaposlenimi. Nasledniki naj bi se na prevzem podjetja pripravljali od pet do sedem let, težava pa lahko nastopi, če ustanovitelj podjetja – po večini torej starši – ne želi izpustiti vajeti iz rok.

___________

Finančni komentar je tokrat prispeval Luka Gubo, upravljalec skladov iz družbe Numerica Partners.