
Sign up to save your podcasts
Or


Kaj morajo podjetja narediti, da so privlačna za najboljše, in kakšni so inovativni pristopi pri privabljanju strokovnjakov
Globalni delodajalci težko najdejo nadarjene sodelavce. Raziskava ManpowerGroup, ki je zajela več kot 39.000 delodajalcev v 43 državah, kaže, da 45 odstotkov globalnih podjetij ne najde ustreznih sodelavcev. Kakšna je kadrovska slika v Sloveniji? Kaj morajo podjetja narediti, da so privlačna za najboljše, in kakšni so inovativni pristopi pri privabljanju strokovnjakov?
Finančni komentar je tokrat prispeval Norbert Mešanovič iz Borznoposredniške hiše Ilirika.
Kar četrtina Slovencev tak kredit najame za plačilo tekočih stroškov ali poplačilo drugega kredita - ob dodatnem tveganju
Banke in hranilnice imajo nov hit – hiter kredit. Hitra pa je postala tudi odločitev potrošnikov za najem; kar četrtina Slovencev tak kredit najame za plačilo tekočih stroškov ali poplačilo drugega kredita. Takšni krediti pa prinašajo tudi dodatna tveganja, ki lahko vodijo spiralo zadolženosti.
Kje in o čem se je treba pozanimati, preden najamemo hiter kredit, razloži gostja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Finančni komentar je tokrat prispeval Izidor Jerman iz Alta skladov.
Česa se moramo naučiti danes, da bomo konkurenčni na trgu dela čez nekaj let
Česa učiti otroke, da bodo lahko opravljali službe, ki jih sploh še ne poznamo?
Miha Lavtar je pri 19-ih letih ustanovil podjetje, ki zdaj zaposluje več kot 40 sodelavcev. Podjetje Optiweb razvija spletne rešitve in digitalni marketing. Kot se radi pohvalijo so sodelavci njihova najljubša skrb; zato so prejeli precej nagrad s kadrovskega področja. Kakšne veščine iščejo in razvijajo pri svojih zaposlenih in kaj vse se moramo naučiti danes, da bomo konkurenčni na trgu dela čez nekaj let?
Vse glasnejše so govorice o novi krizi, na kapitalske trge bi lahko vplivala tudi počasnejša kitajska gospodarska rast
Vse glasnejše so govorice o novi krizi. Kitajska je objavila podatke o lanski gospodarski rasti. Ta je znašala 6,6 % in je bila najnižja od leta 1990. Kaj se nam obeta na kapitalskih trgih v povezavi s svetovno gospodarsko rastjo?
“Kitajska bo prej ko slej postala gonilna sila sveta tudi na drugih področjih, ne le v gospodarstvu. A njihova počasnejša rast zaenkrat še ni problematična.” – Branko Železnik, Ljubljanska borza.
Preverjali smo uporabnost nove aplikacije Finančne uprave, s katero lahko zdaj dostopate do vseh informacij v povezavi z njimi
Ste morda še kaj dolžni državi, ste obvestili Furs o vzdrževanih družinskih članih, se bojite, da vam delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno varnost? Do vseh informacij boste odslej lahko dostopali z novo aplikacijo Finančne uprave. Njeno uporabnost smo preverili skupaj s Stojanom Glavačem s Fursa.
Finančni komentar je tokrat prispeval Gorazd Belavič iz Triglav skladov.
Mala ali srednje velika podjetja predstavljajo velik potencial, ki pa nima urejenega kapitalskega trga. Bo zanj lahko v prihodnje poskrbela Ljubljanska borza?
Slovensko gospodarstvo je majhno, tudi podjetja, nosilci gospodarskega razvoja, so po večini mala ali srednje velika. Predstavljajo seveda potencial, ki pa nima urejenega kapitalskega trga. Bo zanj lahko v prihodnje poskrbela Ljubljanska borza?
Gost oddaje Poslovne krivulje je bil mag. Aleš Ipavec, direktor Ljubljanske borze.
Finančni komentar je tokrat prispeval Luka Flere, direktor naložbenega sektorja KD Skladi.
Yossi Vardi je izraelski podjetnik, investitor, milijonar, vizionar. Pomagal je ustanoviti okoli 90 visokotehnoloških podjetij
Kot pravi ga poganja radovednost, večino znanja pa pridobi, ker uporablja “napredno napravo imenovano knjiga”. Kako se odloča, s kom bo sodeloval in kaj najbolj ceni pri sodelavcih?
“Mislim, da je podjetništvo nekaj, s čimer se rodiš. To je v tebi, tega ne moreš študirati. Sam sem počel razne stvari, že ko sem bil star 16 let. Začel sem pleskati, opravljal sem manjša gradbena dela. Že od mladih nog sem vedel, da je moja prihodnost v tehnologiji. “
Yossi Vardi je je 76-letni izraelski podjetnik in investitor. 12 let je delal tudi v javnem sektorju. Kako sledi spremembam?
“Ko sem se rodil, smo imeli izum, ki zdaj počasi izumira in se mu reče knjiga. Knjiga je zbirka papirjev, recimo 300 papirjev, ki so na obeh straneh potiskani. V tej napravi je veliko znanja! Mladim res priporočam, da se seznanijo s to tehnologijo. Ne potrebuješ baterije, dela tudi ob naravni svetlobi. In še kar uporabljam to napravo!”
O možnostih varčevanja, odnosu mladih do finančne neodvisnosti, delniškem trgu in povpraševanju po vzajemnih skladih
Slovenci še vedno dajemo prednost klasičnim oblikam varčevanja, a na drugi strani nekateri brez razmisleka vstopajo v zelo tvegane naložbe. O možnostih varčevanja, odnosu mladih do finančne neodvisnosti, delniškem trgu in povpraševanju po vzajemnih skladih ter o globalnem dogajanju na finančnih trgih v 2019, je spregovoril gost Poslovnih krivulj Gorazd Belavič, direktor sektorja za analize pri Triglav skladih.
4,6 milijona evrov je bilo zadnje leto dodeljeno organizacijam, ki so jih za prejemnike 0,5 odstotka izbrali zavezanci za dohodnino
Postopek je preprost, pravi Stojan Glavač s FURSa, saj morate samo izpolniti spletni obrazec finančne uprave.
“Zadnja leta prirastek ni več tako očiten, kot je bil včasih, še vedno pa se vsako leto več ljudi odloči, da podari ta denar organizacijam.”
Ni presentljivo, za katere organizacije se ljudje večinoma odločajo.
“Že nekaj let so na prvem mestu Rdeči noski, sledijo Karitas in podobne zdravniške in humanitarne organizacije.”
Finančni komentar je prispeval direktor sektorja upravljanja premoženja pri Alta skladih Izidor Jerman.
Upravlja ga SID banka, prejemnikom bo na voljo 400 milijonov evrov
Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka, je namenjen uporabi evropskih kohezijskih sredstev, njegov cilj pa je spodbujanje gospodarske rasti in razvoja. Dolžnost SID banke je, da poskrbi za pravočasno in učinkovito distribucijo kohezijskih sredstev. V finančni perspektivi 2014 do 2020 bo v Sklad skladov postopoma vplačanih 253 milijonov evrov, ko bodo svoj delež dodali še finančni posredniki (banke, hranilnice, skladi), bo prejemnikom na voljo približno 400 milijonov evrov. Sklad skladov temelji na prepričanju, da so povratna sredstva učinkovitejša od nepovratnih.
“Povratna sredstva imajo več prednosti za vse deležnike, za državo, Evropsko unijo, za končne prejemnike in za finančne posrednike,” je povedal Saša Keleman, direktor oddelka za banke na SID banki.
Kdo so lahko končni prejemniki, komu so ta sredstva namenjena? “Vsem vrstam podjetij, zadrugam, gospodarskim družbam … “ našteva Matej Zalar z oddelka SID banke za naložbe in evropske programe, ki posebej izpostavlja, da je nekaj teh sredstev namenjenih tudi javnemu sektorju, predvsem pa, da prejemnikom ta način financiranja prinaša veliko ugodnosti. Več informacij
From the publisher's feed

2 Listeners

1 Listeners

5 Listeners

2 Listeners

12 Listeners

6 Listeners

4 Listeners

4 Listeners

5 Listeners

3 Listeners

1 Listeners

0 Listeners

4 Listeners

0 Listeners

0 Listeners