Poslovne krivulje

Kako bo umetna inteligenca spremenila poklice in voditeljstvo prihodnosti?

Bo direktor podjetja za svojega namestnika kmalu imenoval robota? Kateri poklici bodo z razvojem umetne inteligence izginili, kateri se bodo spremenili? Dejstvo je, da tehnologija ne more popolnoma nadomestiti človeškega dela, a bo po mnenju dr. Daniela Susskinda z Univerze v Oxfordu umetna inteligenca spremenila tudi najbolj tradicionalne poklice, od zdravnika do duhovnika. Podjetja se bodo morala še bolj prilagoditi in uvesti ustrezne izboljšave, z novimi izzivi se bodo spopadli tudi voditelji. “Prehajamo v obdobje, v  katerem bomo delali  z umetno inteligenco. In to ne samo v proizvodnji, ampak tudi na menedžerskem področju. Tisti, ki se bodo najbolj prilagodili, bodo imeli konkurenčno prednost. Tukaj ima veliko priložnost tudi Slovenija,” razmišlja Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie.

Kako bo umetna inteligenca (še) spremenila poklice in voditeljstvo?

Claudia Olsson je mlada globalna voditeljica v okviru Svetovnega gospodarskega foruma

Claudia Olsson skuša poslovne voditelje prepričati, naj se pogumno spopadejo z izzivi digitalne dobe. O digitalnem voditeljstvu in o tem, zakaj se bomo morali v prihodnje učiti vsaj 101 dan, se je z njo pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.

V skladu z novim dogovorom morajo biti potrošniki na spletnem trgu jasno obveščeni, če kupujejo od profesionalnega trgovca ali fizične osebe

“Če kupujete od osebe, lahko sicer dobite boljšo ceno, ampak če kupujete od trgovca, imate več pravic. Če je blago pokvarjeno, imate možnost, da zahtevate popravilo. Tega pri fizični osebi ne morete. Pred nakupom morate torej vedeti, od koga kupujete.” – v. d. direktorice na generalnem direktoratu Evropske Komisije za pravosodje in varstvo potrošnikov Marie-Paule Benassi

Potrošniki bodo pri iskanju na spletu tudi jasno obveščeni, ali je trgovec plačal za uvrstitev med rezultate iskanja, spletne platforme bodo morale tudi obveščati o ključnih parametrih, ki določajo razvrstitev rezultatov. Pri spletnem nakupovanju se nam torej obeta več preglednosti, pomembna sprememba bo veljala pri vračilu kupljenega blaga prek spleta.

Potrošnik bo izgubil pravico do odstopa od pogodbe, če bo blago že uporabil, namesto da bi ga samo preskusil, kot bi to storil v klasični trgovini. Skoraj preveč slikovit primer: potrošniki so kupovali obleke za maturantski ples, obleko samo enkrat nosili in potem, kako presenetljivo, ugotovili, da jim ne ustreza ter jo vrnili spletnemu trgovcu.

Novi dogovor naj bi sicer prinesel koristi za podjetja, ki delujejo pošteno. Ocena EK je, da imajo podjetja zaradi ravnanja v skladu s potrošniškim pravom v povprečju nizke stroške, Komisija pa zvišuje tudi kazni za tiste, ki izkoriščajo potrošnike in si skušajo zagotoviti nepošteno prednost pred tekmeci. Marie-Paule Benassi poudarja, da se morajo nepošteni trgovci bati kazni. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

“Za obsežne kršitve, ki bodo povzročile škodo potrošnikom v več državah članicah EU, bo predvidena najvišja denarna kazen v višini štirih odstotkov letnega prometa trgovca v vsaki prizadeti državi članici.”

Finančni komentar je prispeval Marko Bombač, vodja analiz pri NLB-skladih.

"Če ne zgradiš kulture podjetja pred tem, ti najboljša tehnologija ne pomaga prav nič in se tvoje investicije ne povrnejo," analitik Daniel Newman, ki raziskuje digitalizacijo v podjetjih

Analitik Daniel Newman raziskuje digitalne preobrazbe svetovno najbolj vzdržljivih podjetij ter na podlagi teh raziskav svetuje ostalim, tudi manjšim, kako se čim bolj prilagoditi vedno hitrejšim spremembam v svetu podjetništva, da bi postali odporni na prihodnost, ki je nepredvidljiva.

“Organizacije, ki so pripravljene na spremembe imajo najboljše možnosti, da postanejo uspešne pri digitalizaciji. Največ je v tem, da znaš prepričati naslednje generacije. Če ne boš imel organizacije, ki ni pripravljena na spremembe, ljudje ne bodo želeli delati zate, kupovati od tebe ali priti v tvojo trgovino. Vsi si želijo napredka, nihče ne bi rad izostal.”

Daniel Newman poleg “sprememb” za ključne stebre pri uspešni digitalni preobrazbi podjetja postavi še “ljudi, izkušnje, inovacije, vodenje in transformacijo, tehnologijo”, nazadnje pa doda še kulturo v podjetjih, za katero pravi, da je v bistvu najpomembnejša.

“Tehnologija ne rešuje vseh problemov, ki jih ima tvoje podjetje. Včasih misliš, da jih. Ampak jih ne. Lahko imaš najboljšo tehnologijo, ampak, če ti kultura šepa, pomeni, da verjetno nimaš najboljšega talenta, nimaš dovolj sredstev in verjetno tudi ne razumeš svojih strank.“

Organizacije ugotavljajo, da je digitalna preobrazba ključ do njihovega preživetja v času, ko posel poganja tehnologija. Vendar se pri tem lahko ujamejo v past in mislijo, da je digitalna transformacija zgolj tehnološka zgodba.

“Mislim, da ni pametno kar reči, da bi vse moralo biti digitalizirano že zdaj. Ker ljudje ne morejo iti v isti korak s časom kot tehnologija. Tehnologija namreč ni tako dolgo prisotna med nami, kot si mislimo, da je.“

Finančni komentar je torkat prispeval Jure Klepec, vodja upravljanja v skupini Ilirika.

Za začetek samostojne podjetniške poti je potreben pogum. Ženske ga običajno potrebujejo še nekoliko več kot moški

Program Podjetnost je ženskega spola spodbuja začetnice podjetnice, naj stopijo na samostojno pot. Država brezposelnim ženskam s terciarno izobrazbo omogoča brezplačna predavanja ter pet tisoč evrov. V šestih generacijah se je usposabljanja udeležilo skupno 1500 žensk, skoraj 90 odstotkov jih je ustanovilo podjetje.

Oblikovanje nakita, pisanje knjig, izvajanje meditacije, numerologija, vodenje kozmetičnega salona, prevajalstvo … to so le nekatere izmed poslovnih idej, ki so zaživele tudi v praksi. V primerjavi z moškimi kolegi se ženske podjetnice srečujejo z drugačnimi ovirami.

Tokratni finančni komentar je prispeval Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja KD Skladi.

Nevroekonomija na pohodu: obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borzi

Vede, ki sodijo k ekonomiji, se zadnjih nekaj let vse bolj navezujejo na nevroznanost. Poznavanje naših možganov daje iz leta v leto več ugotovitev o tem, kako kompleksno je človeško bitje. Naša pozornost, čustva, instinkti, celo hormoni v krvi pomembno vplivajo na naše odločanje in ravnanje. Ja, obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borzi, pravi tokratni sogovornik prof. dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske ekonomske fakultete.

Za tokratno oddajo smo izhajali iz treh objavljenih znanstvenih člankov, v katerih nevroznanost vstopa na polje ekonomije. V prvem, iz leta 2016, s hudomušnim naslovom »Korporativno lepotno tekmovanje«, avtorji z ameriške Univerze Duke v Severni Karolini postavijo tezo, da igra videz pomembno vlogo pri izbiri vodilnih kadrov. Kot so pokazali v študiji z 2000 preučevanimi posamezniki, je videz pomemben dejavnik pri izbiri novih ljudi v podjetje. K videzu uvrščajo lepoto in vzbujanje kompetentnosti. “Lepši ljudje so uspešnejši pri doseganju poslovnih pozicij, dosegajo tudi višje plače in so nasploh v hierarhiji podjetij višje kot manj lepi posamezniki. Delodajalci približno tretjino pogosteje vabijo na razgovore lepše ljudi,” povzema Valentinčič. A čeprav pridejo lepši ljudje višje po hierarhiji, na koncu po njegovih besedah njihova uspešnost ni nič večja od uspešnosti drugih.

Gremo naprej, k članku iz leta 2015, ki je v tezah še bolj drzen, če bi bili kritični, bi lahko rekli, da je determinističen. Skupina avtorjev z univerz v Španiji, Veliki Britaniji, Švici in v Združenih državah Amerike, je potrdila hipotezo, da ravni hormonov v krvi vplivajo na naše ravnanje na finančnih trgih. Preučevali so približno 150 moških in dokazali, da sta posebej odločilna testosteron in stresni hormon kortizol. Celo tako zelo, da, če jih citiramo, lahko zamajejo finančne trge. “Do zdaj so ugotovili, da posamezniki z višjimi ravnmi testosterona v krvi sprejemajo bolj agresivne pozicije pri trgovanju na borzi, kar se pokaže po tem, da imajo bistveno višje donose kot ostali. Izkazalo se je, da so ljudje pod vlivom obeh hormonov sprejemali drugačne odločitve.”

Za konec pa še k eni študiji, ki je še bolj radikalna. Štirje avtorji z ameriških univerz v študiji iz leta 2016 postavljajo tezo, da lahko prenatalno okolje vpliva na drznost in tvegano vedenje posameznikov pri trgovanju. Izhajali so iz švedske baze dvojčkov. To, da se v trebuhu razvijaš kot dvojajčna dvojčica ob bratu dvojčku, igra pomembno vlogo.”Punčke, ki so imele v maternici brata dvojčka, so pozneje v življenju pogosto kupovale bolj tvegane vrednostne papirje, pogosteje so izbirale delnice v primerjavi z vzajemnimi skladi, njihovi portfelji so bili bolj tvegani od portfeljev tistih deklet, ki niso bile izpostavljene povišani vrednosti testosterona v prenatalnem obdobju.”

“Ekonomisti so dolgo živeli v poenostavljenem svetu, v katerem je prevladovalo namišljeno bitje, ki se je imenovalo homo economicus, hladno, racionalno bitje, ki se je ravnalo po ekonomskih modelih, formulah,” odgovarja Valentinčič. S prihodom finančne krize in hkratnim tehnološkim razvojem se je zgodil preboj, nadaljuje. “Zdaj vemo, da je to bitje zelo nepopolno. Pri odkrivanju nepopolnosti nam pomaga tudi nevroznanost. Pri razumevanju sveta smo imeli dolgo časa veliko luknjo.”

Nekaj zanimivih pogovorov s kadroviki, poslovneži in svetovalci z več celin

Poslovne krivulje se bodo tokrat vile med udeleženci kadrovskega foruma na Poslovni šoli Bled, ki smo ga obiskali konec prejšnjega tedna. Letošnja vodilna misel “Vodenje kadrov v spremenjenih razmerah” se nanaša na starajočo se družbo, dolgoživost in delovno izkušenost starejših, generacijske vrednostne razlike in tehnološke novosti …

Digitalizacija identifikacijskih storitev je s telekomunikacijskih podjetij, finančnih institucij prešla v vse pore našega življenja. Videoidentifikacija je samo še en razvojni korak

Slovensko tehnološko podjetje SETCCE je predstavilo tehnologijo, s katero fizična prisotnost pri sklepanju poslov ne bo več obvezna. Videoidentifikacija uporabnikom omogoča hitro in preprosto podpisovanje pogodb, kjer koli in kadar koli. Kako so slovenski raziskovalci združili vrhunsko tehnologijo in se prilagodili zahtevni zakonodaji?

Doktorica znanosti s področja molekularne biologije in raziskovalka Irena Fonda je slovenska finalistka za regijsko nagrado Veuve Clicquot Business Woman Award

Irena Fonda, doktorica znanosti s področja molekularne biologije, raziskovalka in direktorica podjetja Fonda, je letošnja slovenska finalistka regijske nagrade za ženske v podjetništvu. Spoznali bomo njen način vodenja, skrb za naravo in njeno razmišljanje o Sloveniji kot poslovnem okolju.

O posojilih SID banke govori Izvršni direktor Roman Rojc

Vsa mala in srednja podjetja, ki se kakorkoli ukvarjajo s predelavo lesa, trajnostnim razvojem turizma ali izvozom zunaj Evropske unije, se lahko potegujejo za ugodna posojila pri SID banki. Obrestna mera in ročnost odplačevanja sta bistveno ugodnejši od financiranja v poslovnih bankah. Z usmerjenim financiranjem skušajo na SID banki najti vsa tista mala in srednja podjetja, ki imajo velik potencial za rast, a premalo kapitala, da postanejo evropske oziroma celo svetovne zvezde. Gost Urške Jereb je izvršni direktor SID banke Roman Rojc.

Za finančni komentar smo tokrat poklicali Matejo Šivec, upraviteljico premoženja pri NLB skladih: