Poslovne krivulje

Craig Vodnik vodi tehnološko podjetje cleverbridge z več kot 300 zaposlenimi na različnih celinah.

Craig Vodnik vodi tehnološko podjetje cleverbridge z več kot 300 zaposlenimi na različnih celinah

Ameriški podjetnik Craig Vodnik je prepričan, da nima slovenskih korenin. Šele pred kratkim je namreč odkril, da je priimek pogostejši v Sloveniji kot na Češkem.

“Vem, da je z mojim priimkom povezana češka pravljica. Mali zeleni mož in reka, ki lovi otroke.”

Zelo pomembno je, komu ljudje v podjetju zaupajo, je prepričan Craig Vodnik.

“Zato je komunikacija za organizacije veliko breme, ampak če jo izpeljete pravilno, je zelo dragocena.”

 

 

Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih je zbranih več kot 2 milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi?

So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi?

Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih sta zbrani več kot dve milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. Finančni analitik Prve osebne zavarovalnice Matija Weiss svetuje, naj z varčevanjem ne odlašamo.

“Dodatno pokojninsko zavarovanje postaja iz leta v leto pomembnejše, saj pri zdajšnjem pokojninskem sistemu in demografski sliki pokojnina iz državne blagajne ne bo dovolj. Zato je zelo pomembno in odgovorno, da vsakdo od nas začne varčevati kolikor zmore, čim prej je mogoče in da pri varčevanju tudi vztraja.”

 

 

 

 

Kaj je inovacijski paradoks in kako naj se organizacije spopadejo z njim? Kako sestaviti uspešen tim, kdo odloča o tem, katere ideje so dobre in katere ne? O ustvarjalnosti in inovativnosti dr. Miha Škerlavaj, profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na ekonomski fakulteti UL in na BI Norwegian Bussines School v Oslu.

O ustvarjalnosti in inovativnosti je govoril dr. Miha Škerlavaj, profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na ekonomski fakulteti UL in na BI Norveški poslovni šoli v Oslu

Dr. Miha Škerlavaj raziskuje zanimiva področja: med drugim razvoj vodij, ravnanje z ljudmi pri delu, ustvarjalnost in inovativnost. Ko se pogovarjamo o ustvarjalnosti in inovativnosti, osredotočenost na posameznika ne vodi do rezultatov, pač pa je v ospredje treba postaviti time.

“Eni ljudje imajo nore ideje, drugi jih znajo spraviti k življenju, tretji pa znajo vzpostaviti ravnotežje med različnimi profili. Pomembno pa je, da so te ideje plod neke dejanske uporabnosti, ki jo začuti naročnik storitve.”

Kaj pa je inovacijski paradoks in kako naj bi se v organizacijah z njim spopadli?

“To je dvojni fenomen inovacij. Na eni strani imamo pogoje, ki omogočajo razmišljanje zunaj okvirjev, nore ideje in nove rešitve, na drugi strani pa moramo te ideje udejanjiti. To, kar spodbuja razmišljanje zunaj okvirjev, je včasih diametralno nasprotje tistemu, kar je mogoče izpeljati. Naloga vodij je, da jim to uspe kar najbolje uravnotežiti.”

Za ustvarjalnost in inovativnost v organizacijah so torej bistveni timi.

“Ekipa pride daleč pred kakovostjo ideje. Te se spreminjajo, se razvijajo, če pa ekipa dobro deluje, je to veliko večje zagotovilo uspeha kot sama začetna ideja.”

Marko Bombač iz skladov NLB je prispeval finančni komentar:

John Amaechi je organizacijski psiholog, ki poudarja, da je za uspeh treba plačati ceno in da je ključ do izjemnosti v majhnih, vsakdanjih odločitvah. Česa ga šport ni naučil, kako v podjetjih razviti dobre ekipe in kako se motivira, ko ima slab dan?

John Amaechi je igral v ligi NBA, a ga to ne navdušuje tako kot to, da lahko pomaga organizacijam in posameznikom doseči svoje zmogljivosti

John Amaechi je organizacijski psiholog, ki poudarja, da je za uspeh treba plačati ceno in da je ključ do izjemnosti v majhnih, vsakdanjih odločitvah. Svoji karieri v ligi NBA ne prepisuje večje veljave, saj je bila košarka le ena stopnica v karieri.

“Moram priznati, da nisem zagovornik ideje, da se v športu lahko naučite veliko stvari za življenje. Mislim, da nas sodelovanje z drugimi v športu lahko veliko nauči, šport sam pa ne.”

Šefi mislijo, da so briljantni in da so takšni tudi tisti, ki so jim podobni. To je naravnost noro, pravi naš gost, ki dodaja, da je raznovrstnost zahtevnejša, kot se zdi na prvi pogled. Raznovrstnosti se ne da zapovedati.

“Čudež se zgodi, ko ustvarite okolje, ki je tako psihološko varno, da ko nekdo pride v vašo ekipo, ve, da je njegov glas slišan in cenjen. In ve, da lahko izrazi svoje nestrinjanje. Ker le tako lahko ekipa napreduje.”

Finančni komentar je prispeval Matej Justin iz borznoposredniške družbe Ilirika:

Podatki Dnevnikove raziskave Zlata nit, pri kateri na letni ravni izbirajo najboljše zaposlovalce, kažejo, da se pri 41 letih začne naše “zimsko spanje” na delovnem mestu. Povprečen zaposleni namreč pri 41 letih nima več želje po dodatnem učenju in nekako samo še čaka na upokojitev. Tudi zaposlovalci v starejše od 42 let praviloma ne vlagajo več, v Poslovnih krivuljah pa iščemo možnosti, kako to miselnost spremeniti.

Kako spodbuditi generacijo 55+ k ohranitvi delovne vneme?

V Sloveniji se na leto postaramo za dva meseca in pol, starejši od 55 let predstavljajo vse večji delež družbe, hkrati pa je le 47 odstotkov te generacije delovno aktivne. S tem smo na repu držav v Evropski uniji, v kateri je povprečje 59 odstotkov. Na drugi strani podatki Dnevnikove raziskave Zlata nit, pri kateri na letni ravni izbirajo najboljše zaposlovalce, kažejo, da se pri 41 letih začne naše “zimsko spanje” na delovnem mestu. Povprečen zaposleni namreč pri 41 letih nima več želje po dodatnem učenju in nekako samo še čaka na upokojitev. Tudi zaposlovalci v starejše od 42 let praviloma ne vlagajo več, predsednica sveta za kadre pri GZS Sonja Špoljarič pa je prepričana, da je to povsem zgrešena mentaliteta.

“Mladi si s končanim šolanjem kupijo vstopnico za trg delovne sile, šele z zaposlitvijo se začne praktično učenje, ki bi moralo trajati vso delovno dobo. Podobno je, ko se učimo voziti kolo. Če ti nekdo pove, da se kolo vozi tako, da se usedeš na sedež, primeš za balanco in poganjaš, to še ne pomeni, da znaš voziti kolo.” 

Finančni komentar je prispeval Izidor Jerman, direktor sektorja upravljanja premoženja pri Alta skladih:

 

Živčno čakanje na prvi razgovor za službo je preteklost, saj lahko stike z delodajalci po novem navezujemo na spletu. Ta miselnost vse bolj prihaja tudi k nam, zato je sredi meseca vrata odprl prvi slovenski on-line karierni sejem, na katerem so lahko iskalci zaposlitve neodvisno od kraja in časa klepetali z morebitnimi delodajalci. Je to prihodnost na področju kadrovanja in kaj vse prinaša s seboj?

Živčno čakanje na prvi razgovor za službo je preteklost, saj lahko stike z delodajalci po novem navezujemo na spletu

Bi zamenjali delovno mesto, pa se pri tem ne želite voziti daleč, jemati dopusta in zardevati v nerodnih prvih pogovorih? Če je odgovor na vse to DA, ste povsem normalni predstavniki digitalne dobe, ki počasi prodira tudi v vse kadrovske pore pri nas. Tako smo sredi marca dobili prvi spletni karierni sejem, ki ga je organiziral spletni portal Optius in na katerem je sodelovalo 25 slovenskih podjetij, tudi nekatera največja. Vodja projekta Sanda Jerman pojasnjuje: “Čas je zdaj pravi, ker je položaj na trgu dela takšen, da je večina dobrih kandidatov že nekje zaposlena. Želeli smo jim omogočiti, da se anonimno povežejo s podjetji in si poiščejo boljšo priložnost.”

Kadrovska stroka to pobudo sicer pozdravlja, a ocenjuje, da gre kljub vsemu bolj za “dopolnilno” dejavnost družabnim omrežjem, kjer je kadrovsko mreženje v skokovitem porastu. Specialistka za marketing in svetovalka podjetjem Brigita Lazar Lunder je zelo neposredna: “Na sejmih se navadno pojavljajo ljudje, ki jim rečem ‘desperados’, se pravi tisti, ki iščejo zaposlitev. Na omrežjih, kot je LinkedIn, pa gre za čisti ‘head hunting’.”

Prihodost je torej v spletnem mreženju na karšen koli način. A ta prihodnost prinaša tudi svoje pasti, hkrati pa ne rešuje problemov trga dela, pa tudi ne demografije.

Finančni komentar je tokrat prispeval Damjan Kovačič, KBM Infond.

Približno 60 : 40 je odstotek diplomiranih študentk in študentov v Sloveniji. Ob začetku kariere ženske dokaj enakovredno tekmujejo z moškimi kolegi v podjetju. Škarje se razprejo okrog tridesetega leta, končna posledica pa je, da je na mestih izvršnih direktoric le 20 odstotkov žensk, na mestu predsednice uprave pa samoše 5 odstotkov. Melanie Seier Larsen, predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager pravi, da je enaka dostopnost do vodstvenih pozicij osnovna človekova pravica. Dosegli naj bi jo tudi s predlogi zakonskih sprememb, ki jih pripravljajo v združenju.

V Sloveniji diplomira 60 % žensk, do izvršnih funkcij še pride okrog 20 % žensk, do vrha piramid, se pravi do uprave ali vodstvenih pozicij, pa le še 5 % žensk

Približno 60 : 40 je odstotek diplomiranih študentk in študentov v Sloveniji. Ob začetku kariere ženske dokaj enakovredno tekmujejo z moškimi kolegi v podjetju. Škarje se razprejo okrog tridesetega leta, končna posledica pa je, da je na mestih izvršnih direktoric le 20 odstotkov žensk, na mestu predsednice uprave pa samoše 5 odstotkov. Melanie Seier Larsen, predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager pravi, da je enaka dostopnost do vodstvenih pozicij osnovna človekova pravica. Dosegli naj bi jo tudi s predlogi zakonskih sprememb, ki jih pripravljajo v združenju.

V projektu Prehod mladih osebe s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu.

Projekt Prehod mladih ljudi s posebnimi potrebami pripravlja na izzive, ki jih predstavlja trg dela

V projektu Prehod mladih ljudi s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu.

“Povezujemo področje šolanja s trgom dela, saj mlade s posebnimi potrebami želimo seznaniti z iskanjem poklica, preden se ti ustalijo doma. Takrat jih je namreč težko prepričati, da bi začeli delati.” – koordinatorica projekta Maja Zovko Stele

Maša Pupaher je 23-letna študentka psihologije, ki živi s slepoto. Projekt Prehod mladih ji je v veliko pomoč.

“S strokovnimi delavci smo sestavili načrt, kaj si želim, kaj bi rada počela, poiskali moja močna in šibka področja. Oblikovali smo tudi življenjepis, kar mi je bilo zelo dragoceno, saj sem spoznala, da sem že kar nekaj dosegla. Veliko smo se tudi pogovarjali o tem, kako naj delodajalcu predstavim svojo omejitev, kdaj, kako in predvsem tako, da bo ustrezalo tudi meni.”

Finančni komentar je tokrat prispeval Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja, vodja upravljanja pri KD Skladih.

Zelo verjetno ste že kdaj razmišljali o tem, da bi delali na domu. Zato, da bi se izognili izgubi časa na poti v službo, zato da bi se lažje zbrali ali preprosto zato, da bi preverili fleksibilnost svojega delodajalca. Kakšne so prednosti in pasti dela na domu? In kakšne so obveznosti delavcev in delodajalcev?

Zelo verjetno ste že kdaj razmišljali o tem, da bi delali od doma. Kakšne so prednosti in pasti takšnega dela? In kakšne so obveznosti delavcev in delodajalcev?

Zelo verjetno ste že kdaj razmišljali o tem, da bi delali od doma. Da bi se izognili izgubi časa na poti v službo, da bi se lažje zbrali ali preprosto zato, da bi preverili fleksibilnost svojega delodajalca.

Delo od doma ni pravica zaposlenih, ki bi nam jo zagotavljal zakon in bi jo lahko zahtevali. A hkrati to tudi ni le dobra volja delodajalca. Tekma za talente je čedalje bolj ostra, zato morajo podjetja svojim zaposlenim omogočiti fleksibilen delovnik in različne ugodnosti. Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica international: “Seveda lahko računaš, da kaj prihraniš pri bencinu, času, poti in prostoru. Vendar mislim, da to ni tako pomembno kot pa avtonomija, ki jo lahko dosežeš s tem, da si sam izbereš, tudi glede na obdobje. V nekaterih obdobjih se moraš bolj posvetiti družini.”

Ko se delodajalec odloči, da bo zaposlenim omogočil delo od doma, ga v resnici čaka precej birokratskega dela. Ana Marija Pavlović iz pravne službe podjetja Data: “Najprej moramo sploh ugotoviti, katera delovna mesta so sploh primerna za delo od doma. Na podlagi tega je treba opredeliti interne akte delodajalca in pripraviti poseben pravilnik za delo na domu. Pogodba o zaposlitvi je tudi drugačna. Delo je tudi treba prijaviti Inšpektoratu za delo.”

Če o mentalnem treningu govorimo v povezavi s športom, je to precej običajno. V poslu še ne nujno. Kaj pomeni mentalna trdnost in zakaj lahko vodjem zelo koristi? Je naivno verjeti, da lahko z mentalnim treningom dosežemo dosti boljše poslovne uspehe, ali je tak trening nujen sestavni del uspešnega vodenja?

Kaj pomeni mentalna trdnost in zakaj lahko vodjem zelo koristi? Je res tudi v poslu "vse v glavi"?

Če o mentalnem treningu govorimo v povezavi s športom, je to precej običajno. V poslu še ne nujno. Kaj pomeni mentalna trdnost in zakaj lahko vodjem zelo koristi? Je naivno verjeti, da lahko z mentalnim treningom dosežemo dosti boljše poslovne uspehe, ali je tak trening nujen sestavni del uspešnega vodenja?

Andreja Ivartnik Kanduč je magistrica elektrotehnike, ki je več kot 25 let delala v različnih podjetjih, v zadnjih štirih letih pa deluje na Dunaju kot mentalna trenerka: “Vrhunski športniki potrebujejo ogromno motivacije, da zmorejo to težko garaško delo ter koncentracijo, da v pravem trenutku pokažejo, kaj znajo. V poslu ni nič drugače. Posel je tek na dolge proge. Potrebuješ veliko motivacije in koncentracije, da v pravem trenutku recimo dobiš posel, odpelješ projekt, narediš storitev. Mogoče bi lahko rekli, da je posel krutejši, ker ni srebrne medalje.”

Za finančni komentar smo tokrat poklicali Jašo Perosso iz NLB-skladov.