Poslovne krivulje

V sklepnem delu serije Vodenje s posluhom smo v ospredje postavili ustvarjalnost in vodenje inovativnosti. Dr. Miha Škerlavaj razlaga, kaj je inovacijski paradoks, Mic Melanšek iz Hooray studios, ki izdeluje personaliziranje otroške knjige, pa razkriva čudovite in čudne plati kreativnosti. Gostila ju je Anja Hlača Ferjančič.

Foto: pixabay

Kako voditi kreativni tim, kje postaviti mejo med ustvarjalnostjo in učinkovitostjo, kaj je inovacijski paradoks? Odgovarjata dr. Miha Škerlavaj in Mic Melanšek iz Hooray Studios

Vodenje inovativnosti je tema, ki nikoli ne zastara in vedno ponuja priložnosti, da se naučiš kaj novega. Mic Melanšek je soustanovitelj podjetja Hooray Studios, ki izdeluje personalizirane otroške knjige Mali junaki.

“Številke me pomirjajo, ker so končne. 365 je vedno 365. Lepa ilustracija pa je vedno lahko še lepša. Če bi bil samo v kreativnosti, bi mi to kratilo preveč spanca, Excel pa ti da občutek varnosti, vedno pokaže vse stvari dobro.” – Mic Melanšek o meji med ustvarjalnostjo in učinkovitostjo

Strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj pojasnjuje, kaj je inovacijski paradoks:

“V plesu ustvarjalnosti in inovativnosti morata romantična plat ustvarjanja idej in neskončna domišljija sovpadati s tisto trdo platjo, ko mora Excel delovati, ko morajo biti resursi na voljo, ko mora biti stvar pravočasna. Ples med obema stranema je vitalnega pomena, na tem parketu marsikateremu podjetju tudi zdrsne.” – o tem, ali naj pri inovacijah odloča srce ali glava

V novem delu serije Vodenje s posluhom ugotavljamo, kako iz skupine ljudi sestaviti tim? Kako graditi pripadnost in zakaj so odnosi med zaposlenimi ključni za presežke? Kaj je prosocialna motivacija? Strokovni sodelavec oddaje je dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, gost je vodja akrobatske skupine Dunking Devils Domen Rozman.

Kako iz skupine ljudi sestaviti tim? Kako graditi pripadnost in zakaj so odnosi med zaposlenimi ključni za presežke? In kaj naj vodja naredi takrat, ko ne gre vse kot po maslu?

Domen Rozman je vodja Dunking Devilsov, ki v svetu veljajo za vodilno akrobatsko skupino. Kot pravi je sestavni del njihovega uspeha tudi “prcanje”, s katerim posamezniki in kot ekipa rastejo.

“Z norčevanjem z ljubeznijo izpostavljamo šibkosti drug drugega in te smo sposobni sprejeti. V kontekstu našega dela potem lahko tim poskrbi za pomanjkljivosti posameznika. Na ta način spletemo res močno vez.”

Strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je razložil, kaj je prosocialna motivacija.

“To je zanimiv koncept na področju tega, kar nas žene naprej. Dolgo smo se raziskovalci posvečali človekovi notranjosti, torej avtonomiji, smislu in mojstrstvu, zdaj pa smo pogledali izven človeka. Ugotovili smo, da je izjemno močan vzvod motivacije smisel, ki ga razumemo preko tega, kako koristimo drugim.”

 

 

 

Organizacije in zaposleni potrebujejo spremembe in stabilnost. Kdo in kako naj vpeljuje spremembe? Kako naj vodja pridobi agente za spremembe? Gosta tretjega dela serije Vodenje s posluhom sta bila direktorica AMZS Lucija Sajevec in strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ...

Kako naj vodja pridobi agente za spremembe?

Če so spremembe edina stalnica, zakaj jih je tako težko uvajati? Kakšen naj bo cilj sprememb in kako pomembna je komunikacija? Strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj pravi, da spremembe ne smejo biti edino gonilo napredka.

“Ravno tako kot potrebujemo spremembe, potrebujemo stabilnost. Podjetja s tako mentaliteto so najbolj uspešna.”

Direktorica AMZS Lucija Sajevec, ki s sodelavci tradicionalno organizacijo spreminja v digitalno in agilno, je avtorica ene najuspešnejših poslovnih zgodb v zadnjem času. Tudi ona se strinja, da so nenadne in korenite spremembe v organizaciji podjetja nesmiselne. “Delamo majhne korake, vendar so ti zelo trdni.” Ključna je po njenem mnenju komunikacija in prava energija med zaposlenimi.

“Ravno imamo projekt, kjer bomo v desetih intervalih po 40 zaposlenih povabili na druženje v Ljubljano. Opazili smo namreč, da se med seboj ne poznamo. Smo veliko podjetje z različnimi področji delovanja in pestrim znanjem, zato poskušamo to znanje premešati med seboj.”

Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje?

O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole.

Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju razmišljajo dr. Miha Škerlavaj, Aleksandra Peharda in dr. Jan Ketil Arnulf

Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, v podjetju Mikro+Polo jim poleg drugih ugodnosti nudijo tudi  neomejen plačan dopust. Trajnostno vodenje v kadrovski stroki postaja vedno pomembnejše, saj so tudi človeški viri omejeni. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba primerljiva z razvitimi evropskimi državami, pričakovana zdrava leta pa ne. Med vzroke za to sodi tudi klima na delovnem mestu.

“Če smo konkretni v številkah. Glede pričakovane življenjske dobe smo nekje okoli 80 let, kar je normalno za razvit svet. Pričakovana zdrava leta znašajo 56 let, v skandinavskem svetu so te številke za desetletje, desetletje in pol daljše. Vidimo, da imamo še veliko priložnosti na področju, kako se lepše obnašati en do drugega, kako ustvarjati zdrave organizacije in kako trajnostno voditi takšne organizacije.” – dr. Miha Škerlavaj

Koncept trajnostnega vodenja je širok, a v osnovi gre za to, da ravnamo z ljudmi na spoštljiv, vzdržen, trajnostno naravnan način .

“Ko se združimo na srečanjih managerjev, že slišimo stavke kot so ‘Napake so dovoljene.’, ‘Odgovornost je privilegij.’ … Miselno se počasi spreminja in mi smo optimisti. Prav je, da verjamemo v to in širimo to kulturo. V našem podjetju smo si razvoj zaposlenih zadali kot enega izmed ključnih dejavnikov našega uspeha. Tudi tujci in tuja podjetja so velikokrat presenečena nad našim vodenjem, zato odpiramo pot takšnemu razmišljanju.” –  Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo o tem, kako širijo kulturo trajnostnega vodenja med druga podjetja

Danes za dobrimi poslovnimi rezultati stoji veliko zaupanja in malo nadzora svojih zaposlenih, koncept mikro menedžiranja v podjetjih, ki so vedno manjša po številu zaposlenih ni več aktualen.

“Mikro menedžiranje je uporabno le, če imate v organizaciji popolne idiote. Če mikro menedžirate ljudi, je to zato, ker res ne vedo, kako naj opravijo svoje delo. Nekatere teorije vodenja to dejansko upoštevajo, a mislim, da se sedaj obračamo v drugo smer. Če bi midva ustanovila podjetje, bi zaposlila ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju. Na Norveškem, pa tudi v Sloveniji opažamo, da se velikost podjetij zmanjšuje. Če imamo majhna podjetja, to pomeni, da zaposlujemo ekipo specialistov, ne pa veliko delovne sile. Moderna podjetja svoje enote oblikujejo kot svoje dele, zato nimamo več velike hierarhije.” – dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole

 

 

So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V kakšne pasti se lahko ujamejo eksperti, kako voditi nekdanje kolege, kaj je postherojsko vodenje?

V novi mini seriji Vodenje s posluhom Anja Hlača Ferjančič s strokovnim sodelavcem oddaje Miho Škerlavajem in sogovorniki odkriva zakonitosti kvalitetnega vodenja v poslovnem svetu.

So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V kakšne pasti se lahko ujamejo eksperti, kako voditi nekdanje kolege, kaj je postherojsko vodenje?

So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V katere pasti se lahko ujamejo eksperti? Kako voditi nekdanje kolege in kaj pomeni postherojsko vodenje? O tem razpravljamo v 1. epizodi serije “Vodenje s posluhom.”

Strokovni sodelavec oddaje je redni profesor dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete UL, svoje izkušnje “preobrazbe iz strokovnjaka v vodjo pa delita tudi doc. dr. Damjan Osredkar s Pediatrične klinike in direktor podjetja Sinergise Grega Milčinski.

Dr. Miha Škerlavaj je profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in profesor na BI norveški poslovni šoli v Oslu. Izpostavlja ugotovitve Amande Goodall, da so eksperti lahko boljši vodje: “Razumeti moramo kontekst in specifike področja, zato ima strokovnjak boljše izhodišče. Hkrati pa je to priložnost, da vodenje razumemo kot profesijo, to da se zanašamo na občutke, ni dovolj. Če nam torej kolegi zaupajo vodilni položaj in če nam primanjkuje znanja, moramo storiti vse, da se izboljšamo na področju vodenja.”

Grega Milčinski vodi visokotehnološko podjetje Sinergise: “Ko si vodja, ti lahko vsi ‘težijo’, ti pa nikomur. Veliko veščin, ki mi pridejo prav pri vodenju podjetja, predvsem prevzemanje odgovornosti, sem se naučil pri tabornikih.“

“Sprememba na začetku je zelo velika. Zelo rad sem opravljal svoje delo in kar naenkrat sem se znašel v situaciji, ko sem bil povsem bos. Počutil sem se precej osamljenega, ne zato, ker bi se me kolegi izogibali, ampak zato, ker sem moral na novo opredeliti svoje mesto. Zdi se mi, da bi mi formalna znanja o vodenju zelo koristila. Tako pa sem se učil na poti.” – doc. dr. Damjan Osredkar, predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki.

Novoletne zaobljube praviloma le redko uresničimo. Denar je poleg hujšanja ena najpogostejših tem: manj bom zapravljal, postavil si bom varčevalne cilje, začel bom varčevati za pokojnino … Potem pa pride december in nas finančno izžame, prezadolževanje pa je na žalost tema, s katero se na Zvezi potrošnikov Slovenije in v Inštitutu Prelomi ukvarjajo vse leto. Na kakšne načine zabredemo v prezadolževanje in kako se iz njegovega primeža lahko rešimo?

Podjetnik letošnjega leta je postal Peter Podlunšek, lastnik in direktor murskosoboške družbe Medicop, ki je svetovno priznana proizvajalka medicinske opreme in reševalnih vozil. Podjetje Medicop so pred štirimi desetletji ustanovili njegovi starši, letos pa se je skoraj sto zaposlenih preselilo v nove proizvodne in poslovne prostore. Kljub ponudbam ne razmišljajo o prodaji podjetja, ki svoje izdelke izvaža v šestdeset držav, prav tako pa vrhunski akrobatski pilot za zdaj še ne razmišlja, da bi ostal na tleh.

Kako daleč je čas, ko se bomo v Sloveniji povsem poslovili od gotovine, ki postaja zlasti med mladimi vse manj priljubljena, vendar z njo pri nas še vedno opravimo 80 odstotkov vseh nakupov. Najbolj brezgotovinska država je Švedska, kjer denarja v fizični obliki leta 2023 ne bo več. V Veliki Britaniji pa ugotavljajo, da bodo ob naraščanju priljubljenosti plačevanja s karticami z zdajšnjo hitrostjo brezgotovinska družba postali leta 2026. Vprašanje, ki si ga postavljata Marja Milič in Rok Kužel je, ali življenje brez gotovine prinaša boljši ali slabši pregled nad porabljenim denarjem. Odgovarja Zenel Batagelj iz agencije Valicon.

Bo popolno brezgotovinsko poslovanje v prihodnosti popolnoma odpravilo sivo ekonomijo, kakšni so trenutni prihranki pri zamenjavi banke in katere banke so najdražje za upokojence

Kako daleč je čas, ko se bomo v Sloveniji povsem poslovili od gotovine, ki postaja zlasti med mladimi vse manj priljubljena, vendar z njo pri nas še vedno opravimo 80 odstotkov vseh nakupov. Najbolj brezgotovinska država je Švedska, kjer denarja v fizični obliki leta 2023 ne bo več. V Veliki Britaniji pa ugotavljajo, da bodo ob naraščanju priljubljenosti plačevanja s karticami z zdajšnjo hitrostjo brezgotovinska družba postali leta 2026. Vprašanje, ki si ga postavljata Marja Milič in Rok Kužel je, ali življenje brez gotovine prinaša boljši ali slabši pregled nad porabljenim denarjem. Odgovarja Zenel Batagelj iz agencije Valicon.

Tečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – ob predpostavki, da za vogalom ne čaka nova, huda kriza – ne izgublja na vrednosti, zlasti ne na dolgi rok.

Kako se upreti nepotrebnim nakupom, da januarja, ko se v transakcijski račun zajedo trajniki kreditnih kartic, ne bo bolela glava

Tečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije. Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – ob predpostavki, da za vogalom ne čaka nova, huda kriza – ne izgublja na vrednosti, zlasti ne na dolgi rok.

Samo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, izračun o donosu pa je zelo zapleten in nikakor ne vključuje le razlike med prihodki in tistim, kar zase hoče država. V tokratni Tečajnici Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič iščeta odgovor na vprašanje, kdaj in za koga je nepremičnina lahko dobra investicija.

Razmah svetovnega turizma je v zadnjih letih močno posegel tudi na področje nepremičnin, zlasti v turistično privlačnejših mestih

Samo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, izračun o donosu pa je zelo zapleten in nikakor ne vključuje le razlike med prihodki in tistim, kar zase hoče država.

V tokratni Tečajnici Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič iščeta odgovor na vprašanje, kdaj in za koga je nepremičnina lahko dobra investicija.

Kot opozarja gostja Tečajnice, Zarja B. Mavec iz agencije Inalbea, utegne morebitna sprememba stanovanjske zakonodaje močno premešati karte na tem področju. Predlagane spremembe lahko močno prizadele tiste, ki so stanovanje kupili prav v pričakovanju zaslužkov na račun zlasti med turisti vse bolj priljubljene Ljubljane.