Poslovne krivulje

Kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju

Anka Lipušček Miklavič je štirinajst let direktorica mlekarne Planika. Tudi letos, ko so bile razmere za marsikatero manjše podjetje težke, so se v Planiki prilagodili vsem predpisanim urnikom in delali ves čas, saj so čez noč izgubili kar nekaj trga za sveže izdelke. Velik padec so doživeli pri prodaji konzumnega mleka, ki ima kratek rok trajanja. Spremenile so se tudi nakupovalne navade ljudi, zato je bilo treba ukrepati in se prilagoditi trgu. Odkup mleka v Posočju so rešili tako, da so začeli siriti svoje izdelke in namenili del mleka za mleko z daljšim rokom uporabe. Tako ni mleko niti en dan ostalo pri nobenem kmetu doma.

"Če povežem z izkušnjami, z vodenjem, dobro je, da imaš neko kilometrino za sabo, ker si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi se to zgodilo takoj na začetku moje kariere oziroma mojega dela v mlekarni. Res, izkušnje pa mogoče neka večja preudarnost tudi pomagajo v takih razmerah, kot je bila letošnja." – Anka Lipušček Miklavič o izzivu vodenja Planike med epidemijo

Da je lahko pri vodenju mlekarne Anka Lipušček Miklavič uspešna, pravi, da velikokrat reducira probleme, si vzame čas, da prediha stvari in nanje pogleda z vrha, recimo z vrha Krna. 

"Ko omenjate Krn, to je bil hrib, kjer so me naučili, da sta samo dva ovinka do njega, levi in desni. Vse je treba dati v neko perspektivo in se osredotočiti na to, kar lahko obvladujemo. To je ta miselni ustroj negotovosti in dejansko to, kar vi pravite, da rešujemo današnje probleme danes, o preostalih bomo pa razmišljali, ko bodo še bolj prioritetni." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Zakaj se multinacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem?

Mateja Panjan iz podjetja Danfoss deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje vzpostavilo poseben oddelek Novi načini dela, v katerem so zbrani zaposleni z različnih oddelkov in koncev sveta.

"Skupaj razmišljamo, kako bi lahko spreminjali organizacijo, jo bolj povezali in zaposlene bolj vključevali. Predvsem se želimo ukvarjati z odprtim inoviranjem, povezanostjo zaposlenih. Ustvarili smo kar nekaj zanimivih praks, kot je recimo interni heckathone, izmenjava talentov med podjetji in vzajemno mentorstvo. To so vsi novi načini dela, ki povezujejo organizacijo in nas delajo malo bolj odprte." – Mateja Panjan o novih praksah v Danfossu

Metoda, ki jo vključujejo vsi novi načini dela, se imenuje igrifikacija. Kaj pomeni in zakaj je ena najuspešnejših in najpogostejših metod dela?

"Mislim, da se dotakne nečesa bazično človeškega. Velik del nas se rad še vedno uči izkustveno, da cel krog učenja začneš z izkušnjo. Potem iz te izkušnje nekako poskušaš posplošiti to, kar si se naučil." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Za uspešno vodenje notranjega podjetništva je pomembna komunikacija med zaposlenim in vodjo, pove Mateja Panjan. "Vodstvo je vedno odprto za nove ideje in nas podpira pri tem. Danfossova kultura je dansko podjetje in tu je zraven tudi malo danskega momenta; Danci so tisti, ki radi vključujejo in imajo ‘flat’ organizacijo, kjer ni tako močne hierarhije."

Kaj pa je sploh heckathone, ki v Danfossu zagotavlja dobre prakse?

"To je neke vrste preverjanje, hiter eksperiment, da pri kupcu zunaj preveriš, kaj deluje in kaj ne," razloži dr. Miha Škerlavaj.

"Za razvoj novega izdelka smo potrebovali dve leti, zdaj pa se bolj pilotno ukvarjamo s tem, da kakor hitro naredimo prototip, ga pokažemo kupcu in čim prej dobimo povratno informacijo o izdelkih." – Mateja Panjan o novem pristopu, ki se je razvil iz njihovega eksperimentiranja na heckathonu

Kako naj vodja krepi svojo odpornost in odpornost organizacije? Kako naj delo organizira tako, da bo dolgoročno vzdržno?

Nekdanji direktor podjetja Knauf Insulation Tomaž Lanišek si je tudi zaradi krepitve odpornosti vzel leto dni in ga preživel na eni najuglednejših poslovnih šol v Lozani, zdaj pa na Mestni občini Kranj vodi projekt pametno mesto. Prepričan je, da lahko vodja svojo odpornost krepi z dobro ekipo: "V ekipo uvrsti ljudi, ki so na svojem področju pametnejši od njega in jim pusti svobodo."

"Pomembno je, da se odklopiš, da odmisliš tisto, kar je dnevno službenega. Za to ni treba čakati na dopust, ampak je to treba delati na dnevni ravni, popoldnevi ali večeri morajo biti tvoji zasebni." – Tomaž Lanišek o tem, zakaj morajo tudi vodje na dopust

Odpornost timov krepi tudi tako imenovani miselni ustroj negotovosti. Kaj pomeni in kako ga vnesti v organizacije?

"Ena stvar, ki te lahko pripravi za prihodnje čase negotovosti, je, da razvijaš t. i. miselni ustroj negotovosti. Da se lahko pripravijo posamezniki, timi in večji sistemi na to, da razvijajo mišice za negotove razmere." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Dr. Miha Škerlavaj opisuje tudi povezavo osebnostnih lastnosti in izgorelosti: "Iz raziskav vemo, da je vestnost ena od značilnosti, ki pomaga pri kariernem razvoju in uspehu, druga pa je ustrežljivost. Obe značilnosti v kombinaciji sta tudi zelo povezani s tveganjem izgorelosti. Ta moda, ki je prej obstajala, pa se še potencirala, kako je pomembno, da smo nenehno na voljo, dejavni in da delamo ali vsaj dajemo vtis, da delamo, je škodljiva zdravju posameznikov, tudi organizacijam ne koristi."

Kako voditi ekosistem, je osrednja tema nove sezone serije Vodenje s posluhom

Nova sezona pričakovano prinaša precej razmislekov o tem, kako voditi na daljavo, naš strokovni sodelavec je dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete univerze v Ljubljani. Za uvod v ospredje postavljamo izzive pri vodenju ekosistema.

Vzoren primer je podjetje 3fs, ki je doma v Kranju in Mariboru, deluje pa v Skandinaviji in Kanadi. Ima odlično vzpostavljen sistem dela na daljavo in ustanavlja odcepljena podjetja. Podjetje s 60imi zaposlenimi pomaga tehnološko naprednim podjetjem pri dodatni, bolj zahtevni digitalizaciji. Večino posla opravijo v tujini, že pri svojem prvem projektu so sodelovali z Ericssonom.

Direktor 3fs Andraž Logar zelo neposredno predstavlja prednosti in slabosti ustanavljanja odcepljenih podjetji. Priznava, da je neuspešnih poskusov precej, a so uspešna odcepljena podjetja: Toshl, Iryo, Trickytribe in Lake, dokazala, da je njihova inovativna pot prava. "Danes imajo vsa podjetja dva izziva pri delu na daljavo. Kako vključiti nove sodelavce, ki so pravkar končali fakulteto, v organizacijo, kjer vsi delajo od doma. Druga stvar pa je, kako naj podjetje, ki je vlagalo v specifične vzorce obnašanja oz. organizacijsko kulturo to vzdružje še naprej."

Nepričakovana gospodarska kriza še enkrat pokazala na nujnost oblikovanje varnostne rezerve

Zadnja v spomladansko-poletni seriji Tečajnic danes prinaša domačo nalogo. Táko, za katero boste imeli čas do konca poletja. Nič zahtevnega, pravita Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič. V resnici gre le za spodbudo k natančnemu spremljanju in beleženju osebne porabe, kar bo osnova za graditev varnostne rezerve. Nepričakovana kriza, ki jo je povzročila epidemija in v kateri je marsikdo ostal brez prihodkov ali vsaj dela njih, je še enkrat pokazala, da je zlata rezerva temelj urejenih osebnih financ. Kot pravi finančni strokovnjak Marko Ploj iz Finančne skupine Prima, je naslednji korak zavarovanje. Zavarovanje sebe, družine in premoženja. Sledi poseben kupček, na katerega nalagamo denar za dolgoročne cilje, med katerimi je eden od pomembnejših pokojnina. Zanjo je najbolje začeti varčevati na začetku poklicne poti, še preden si posameznik ustvari družino. Kot pravi Ploj, obrestno-obrestni račun dela čudeže in v 40 letih varčevanja je lahko privarčevani kupček kar zajeten.

Obveznice v kriznih časih predstavljajo eno najbolj varnih naložb

Naša država se je v začetku aprila z izdajo nove desetletne obveznice in povečanjem obsega dveh predhodnih izdaj obveznic zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov. Izdana je bila po ceni 99,745 odstotka nominalne vrednosti in z donosnostjo do dospelosti 0,901 odstotka. Novice o izdaji obveznic je mogoče slišati precej pogosto, a večini ne povedo kaj dosti.

Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič v tokratni oddaji gostita Primoža Cenclja iz Generali Investments.

Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kreditnimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgov

Podjetja v Sloveniji na plačilo računa, ki jih izstavijo poslovnim kupcem, čakajo v povprečju 81 dni, kar je najdlje med 17 državami, vključenimi v raziskavo mednarodne skupine za upravljanje terjatev EOS. Vseeno pa dolgega obdobja čakanja na plačila in precejšnega deleža neplačanih računov večinoma ne doživljajo kot grožnjo poslovanju ali obstoju. Tako je pokazala zadnja raziskava skupine EOS, katere del je slovenska družba EOS KSI. Raziskavo so izvedli med 3400 podjetji v 17 evropskih državah.

“Vse želimo imeti v tem trenutku in želimo imeti vse, kar pisani svet marketinga nudi. Osnovno pravilo zdravih osnovnih financ je ali povečanje prihodkov ali zmanjšanje izdatkov.” – Natalija Zupan

Na drugi strani je po besedah Natalije Zupan iz družbe EOS KSI Slovenija zelo dobra po deležu računov, ki se poravna v roku. Takih je – gledano skupno za potrošnike in podjetja – 89 odstotkov, medtem ko je povprečje za 17 držav pri 84 odstotkih. To je sicer predvsem posledica velike plačilne discipline potrošnikov, ki imajo po besedah Zupanove ob nemških tudi najkrajše odobrene plačilne roke.

“Najprej je treba ustvariti zlato blazino, ki naj bi bila na ravni treh mesečnih plač. Kar je nad tem zneskom, lahko gre za nakup nekih luksuznih dobrin, dopustu in tako naprej.” – Natalija Zupan

V tokratni Tečajnici Marja Milič, odgovorna urednica Mojih financ, in Rok Kužel ugotavljata, s kakšnimi težavami se najpogosteje spopadajo slovenski potrošniki. Kakšni so razlogi, da padejo v začaran krog dolgov, kreditov, ki posledično vodijo tudi v izvršbe.

Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?

Odgovor je ne. Vsaj na prvi dve vprašanji. Pandemija novega koronavirusa je v minulih dveh mesecih ustavila tako rekoč cel svet, tudi trg nepremičnin. Fizičnih ogledov ni bilo, sklepali so se samo posli za nazaj. A zdi se, da bo specifičnost slovenskega, zlasti pa ljubljanskega trga, naredila svoje. Pomanjkanje nepremičnin zlasti v prestolnici je še vedno veliko, tudi ustavitev turizma na trg ne bo naplavila kupa nepremičnin.

“Po najbolj pesimističnih napovedih bodo cene nepremičnin letos upadle za 12 %. V praksi se to verjetno ne bo zgodilo.” – odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič

Morda bodo nekoliko lažje zadihali tisti, ki stanovanja najemajo, a ne bistveno. Lani so se cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji zvišale za 5,2 odstotka, kar je bilo peto zaporedno letno zvišanje cen. O tem, kakšne obete prinaša nadaljevanje tega leta in kakšni so trenutno pogoji za pridobitev stanovanjskega posojila, je spregovoril Frano Toš iz Prve hiše.

“Ukrepa Banke Slovenije, ki je zaostrila pogoje za pridobivanje posojil, ne podpiram. To ljudi sili na najemni trg, odliv denarja pa je enak kot pri odplačevanju kreditne anuitete.”

Toš ne pričakuje scenarija, ki smo mu bili priča ob zadnji finančni krizi. Morda se kateri od napovedanih projektov ne bodo začeli v skladu z načrti, a Toš meni, da bodo vsi odprti projekti dokončani.

“Ljubljana vsako leto sproducira nekaj 10 ljudi, ki so sposobni financirati nakup nepremičnine, vredne 700.000 evrov ali več.”

Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnega

Zdravstvena kriza je s seboj pričakovano prinesla tudi gospodarsko negotovost. Številni so in verjetno še bodo ostali brez dela, za marsikoga se položaj ni spremenil, ni pa malo takih, ki so v dvomesečnem obdobju, ko je javno življenje skoraj povsem ugasnilo, tudi nekaj prihranili. In prav ti se sprašujejo, ali je zdaj pravi čas za vstop na kapitalske trge. Tisti, ki so njihovi stari znanci, so borznih padcev tako ali tako vajeni oziroma jih pričakujejo. Trideset- ali štiridesetodstotne izgube so pogoste. Hipni položaj je poseben zato, ker ga je sprožil virus, pojav, ki ga ni mogoče napovedati.

“V hipu, ko zaradi negotovosti na borzah niste prepričani, kaj storiti, ne storite ničesar.” – Kruno Abramovič

“Po zlatu posegajo zlasti starejši in konservativnejši vlagatelji. Najbrž tudi zaradi občutka, ker ga imajo fizično pri sebi.” – Marja Milič

“Dober finančni svetovalec je tisti, ki vam je enak nasvet kot danes dal pred petimi, desetimi ali petnajstimi leti. So finančni svetovalci in so finančni prodajalci.” – Kruno Abramovič

Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi, pravi, da je takrat, ko vlagatelj ne ve, kaj naj stori, najbolje, da ne stori ničesar. V tokratni Tečajnici je beseda tekla tudi o zlatu, ki je letos naredilo spodoben donos, kriptovalute pa niso izpolnile pričakovanj številnih. Izkazale so se namreč kot klasičen finančni instrument in so, podobno kot delniški trgi, izgubljale. Epizoda prinaša tudi razmišljanje o tem, ali je zdaj pravi čas za nakup nepremičnine in kako nizko se še lahko spustijo cene goriva.

Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se še bo dogajalo z borzami?

Gospodarstvo evrskega območja se bo v letu 2020 skrčilo za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa bo BDP okreval za 4,3 odstotka, kaže povprečje napovedi ekonomskih analitikov, ki jih je v najnovejši raziskavi anketirala Evropska centralna banka.

Rok Kužel in Marja Milič sta v prvo postkarantensko Tečajnico povabila Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, ki svetovnemu gospodarstvu napoveduje okrevanje v obliki črke V. To pomeni, da bo kriza globoka, okrevanje pa relativno hitro.

“O tem, zakaj so se države februarja še odločale o ukrepih, marca pa sprejele zelo striktne ukrepe, se bodo pisali doktorati. Gospodarska kriza je posledica (tudi) odziva držav na pandemijo.” – Kruno Abramovič

Tudi sodeč po anketi, ki jo je izvedla ECB, bo prihodnje leto zaradi odboja po letošnji recesiji pričakovana rast višja. Namesto 1,2 odstotka naj bi dosegla 4,3 odstotka, evrsko območje pa tako v enem letu še ne bo nadoknadilo izgubljenega. Leta 2022 naj bi se rast umirila na 1,7 odstotka.

“Borzni padci so se seveda zgodili, a dve tretjini padca smo že nadoknadili.” – Kruno Abramovič

“Zaupanje ljudi v evro je danes bistveno večje kot ob prejšnji krizi. V dolžniški krizi so ljudje masovno pobirali denar iz bank, danes tega ni.” – Marja Milič, odgovorna urednica Mojih financ