Poslovne krivulje

Marja Milič iz podjetja Capital Genetics o vrhuncu zabave na naložbenem področju ter o nasvetih, kam vlagati denar v prihajajočem letu

Vrednost bitcoina je v letu 2020 zrasla za več kot 300 odstotkov in tako so kriptovalute znova postale vroča tema. Zlasti konec tedna, ko je bitcoin prebil mejo 40.000 dolarjev. Tudi sicer je bilo leto za vlagatelje zelo uspešno. Delniški trgi so lani zrasli do 15 odstotkov, zlato pa za četrtino. Se bo bikovski trend nadaljeval? Je še čas, da skočimo na vlak in oplemenitimo prihranke, ki jih je bilo konec leta na bankah v Sloveniji že rekordnih 22 milijard evrov?

"Ne pogovarjamo se samo o kriptovalutah. Pogovarjamo se tudi o drugih naložbenih razredih, ker se je treba zavedati, da je vse na rekordu. Vedno se v medijih govori o Tesli in drugih delnicah, o zlatu, o bitcoinu. Tudi cene nepremičnin in obveznice so na rekordu. Praktično vse je na rekordu. Vse je spet pritegnilo male vlagatelje in vsi želijo priti na to zabavo. Če karikiram, zabava je na vrhuncu, na plesišču se gnete množica ljudi, vroče je in številni hitijo na to zabavo, ker ne želijo zamuditi te dobre zabave, ki traja že zadnje desetletje. Temu se reče strah pred zamujenimi priložnostmi." – Marja Milič

Tečajnice danes poganjajo predvsem čustva in ko pogledamo indeks strahu in pohlepa, opazimo, da smo v območju pohlepa. Pohlep je tisti, ki danes napihuje ta balon, vprašanje pa je, kdaj bo ta balon počil in kako zelo nas bo bolelo.

Rešitev, ki je prejela Rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani, omogoča hitrejše in učinkovitejše obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnji

Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani je tradicionalno tekmovanje, ki spodbuja vstop inovacij na trg. Letošnja novost je bilo tekmovanje v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji raziskovalci ter v kategoriji študenti in alumni. Med skupno 21 prijavljenimi inovacijami je žirija v vsaki kategoriji izbrala šest finalistov. V kategoriji študenti in alumni je zmagala rešitev RF Alert, ki omogoča hitrejše in učinkovitejše obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnji.

Ekipo, ki je razvila zmagovalno inovacijo, sestavljajo Aljaž Martinčič, Matej Rabzelj, Tjaša Jereb, Jan Gašpar in Tilen Savnik. Sodelovati so začeli med študijem, skupaj delajo v Laboratoriju za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko, ob koncu študija pa so skupaj ustanovili kreativno agencijo Anfiolabs, podjetje, s katerim razvijajo in tržijo projekte za domače in tuje naročnike.

RF Alert je modularna rešitev. Sestavljen je tako iz fizičnega modula, ki se ga vgradi v intervencijsko vozilo, kot iz zaledne rešitve v oblaku, ki skrbi za napredno upravljanje celotnega sistema. Modul oddaja radiofrekvenčni signal, ki doseže avtomobile v njegovi lokalni okolici in udeležence v prometu pravočasno opozori, da se jim približuje reševalno vozilo na nujni vožnji. Sistem presega 80-metrski domet klasične sirene in ima variabilni doseg od 150 do 1000 metrov. Z inovacijo želijo vstopiti na trg, zdaj iščejo strateškega partnerja. Ker so predvideni uporabniki rešitve intervencijske ekipe, ki v večini primerov ne morejo biti kupci, želijo ubrati poslovni model B2G oz. model poslovanja med podjetji in vladnimi organizacijami.

Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči?

Simona Glodež, strokovna sodelavka iz Divizije za tehnologijo, mrežo in logistiko pri Pošti Slovenije, o razlogih za pravo eksplozijo v poštnem sektorju v letu 2020:

"Tako kot smo že v prvem valu zaznali spremenjene potrošniške navade, da se je dosti uporabnikov, ki prej nikoli niso kupovali prek spleta, usmerilo v spletne nakupe. Tudi veliko trgovcev, ki prej nikoli niso imeli spletne prodaje, je v tem času uvedlo spletno trgovino. In seveda, podaljševanje teh ukrepov v zvezi z zaprtjem trgovinske dejavnosti in znotraj samih trgovin, ki so odprte, da ni mogoče kupovati posameznih vrst blaga."

Rast števila paketnih pošiljk je opazna že vse leto. Pošta Slovenije opaža 40-odstotno rast, podobna razmerja v primerjavi s prejšnjim letom opažajo tudi v DPD. Po prvem vrhuncu v spomladanskem valu epidemije so številke pri dostavi fizičnim osebam ostale visoke. Upadle so šele avgusta, nato pa so se jeseni znova začele povečevati. Občutno povečanje konec leta je sicer značilno za vsakoletno sezonsko gibanje, v zadnjem kvartalu se število paketnih pošiljk navadno poveča za približno 30 odstotkov.

"V tem letu, ko ta vrhunec sezone sovpada še s koronakrizo, so številke res enormne. V novembru smo imeli več kot 60 odstotkov več paketov, kot je letno povprečje, in prav tako 60 odstotkov več kot preteklega novembra. V decembru pa so številke še višje in so več kot 70-odstotne." – Jakob Bertole, direktor poslovanja DPD

Kako so se zaradi dela na daljavo spremenile vloge v timu? Kako v delo vključiti tehnološko zadržane posameznike? Razmišlja Matej Potokar, direktor podjetja Emma ter poslovni mentor in coach

Matej Potokar, direktor podjetja Emma, poslovni mentor in coach, ki je vrsto let vodil Microsoft v Sloveniji in širši regiji, delal pa je tudi v podjetju Cosylab, pojasnjuje, da je največji izziv vodij zadnjih nekaj let to, kako voditi podjetja v obdobju negotovosti. Začelo se je z digitalno transformacijo, na trg so prihajali popolnoma novi modeli in že takrat se je govorilo o prehodu v novo normalnost. Epidemija covida-19 pa je prinesla nove razsežnosti, na katere se nikoli nismo mogli pripraviti, saj nismo razmišljali, da se bo čez noč vse ustavilo.

"Spomladansko obdobje je bilo izziv, ko se je dejansko vse ustavilo čez noč. Ta jesenski čas pa nas je kljub vsemu vse presenetil, ker nismo verjeli, da se bo to lahko ponovilo, ampak, kot vidimo zdaj, pokazalo še v bistveno težji obliki."

Potokar pravi, da smo se marsikaj že naučili, a v poslu se tako ali tako učimo vsak dan.

In česa smo se že naučili?

"V proizvodnih podjetjih, kjer delo od doma ni mogoče, se je pokazalo, kako lahko čez noč postanemo bistveno bolj učinkoviti, kot smo nekoč bili. Nekoč sem preživel veliko let v mednarodnem podjetju, kjer je bilo delo prek telekonferenčnih in pozneje videokonferenčnih sistemov nekaj najbolj običajnega. To je bil edini način, kako smo lahko mednarodno okolje povezovali in v njem poslovali. Zdaj smo ugotovili, da lahko to čez noč uvedemo v vsakem podjetju, kjer obstajajo delovna mesta, ki jih lahko opravljamo od doma."

Verjame, da bodo modeli dela od doma obstali tudi v prihodnje, a hkrati ne verjame, da bi lahko delo od doma prevladovalo kot način med druženimi bitji, ko se vidimo, ko se lahko potrepljamo po ramah: "Tega tehnologija ne bo nikoli nadomestila. Se pa da veliko stvari enako učinkovito narediti od doma ob pomoči tehnoloških rešitev."

Kako so se na nove razmere s ponudbo na spletu prilagodili na kmetiji Pustotnik in v podjetju Perger 1757 ter kako zdaj nagovarjajo kupce? 

Osebni stik in tradicija sta dobra popotnica za uspešno prodajo. Toda ta recept se je letos, ko so osebni stiki zaradi epidemičnih razmer zelo omejeni, izkazal za nezadostnega.

Sir je ključna beseda pri družini Brence na kmetiji Pustotnik. Ne le takrat, ko se družina fotografira. Njihovi mlečni izdelki so inovativni in kakovostni, prodajajo jih na tržnicah in dobavljajo v vrhunske restavracije. A marca letos so se znašli pred vprašanjem, kako naprej. Rešitev se je pokazala v spletni trgovini, ki so jo vzpostavili v rekordnem času, v samo treh dneh.

"Organizacija je lahko bila pri nas malo hitrejša kot pri drugih v naši branži, ker smo se na to pripravljali že nekaj let. Ampak kupci niso imeli navade naročati hrane po spletu, potem se je pa v marcu zgodila prva karantena in ljudje so bili prisiljeni tudi hrano naročati po spletu. Ob pomoči Mihe Lavtarja in cele ekipe Optiweb, ki nas je spodbujala, smo v treh dneh vzpostavili spletno trgovino. Zaradi svežih mlečnih izdelkov moramo imeti hlajeno verigo dostave, ki je v Sloveniji še ni. Največji problem je bila dostava z našimi kombiji, ampak je bilo takrat dovolj povpraševanja, da smo lahko začeli s tem." – Elizabeta Brence, kmetija Pustotnik

Lucian Perger je predstavnik devete generacije zanimive družine medičarjev, lectarjev in svečarjev. Gre za tradicionalno slovensko obrt z dolgo tradicijo, ki pa so ji Pergerji dodali inovativnost in zato tudi v teh časih dobro krmarijo. Njihova trgovina v Slovenj Gradcu je zaprta, muzej tudi. Lucian Perger poudarja, da se v podjetništvu ves čas srečuje z izzvi, in dodaja, da je bilo ključno, da so že pred leti poslovni model začeli spreminjati iz tradicionalnega v modernega:

"Sledimo naši tradicionalni osnovi, ki nas veže. Naša tradicija, na katero smo ponosni in je osnova za vse, kar razvijamo. Ampak nismo pozabili na moderen svet. Ne mislim tu nujno na turbokapitalizem, ampak mislim predvsem na prilagajanje kupcu. Spletno trgovino imamo že več kot osem let. V zadnjih letih smo jo malce posodobili, svoje kanale prilagodili in to se nam zdaj kaže kot prava odločitev. Splet je v tem hipu naš glavni kanal, saj prek spleta dosežemo stranke po vsem svetu."

Marja Milič o aktualnih razmerah na finančnih trgih, psihologinja Katarina Veselko pa o stiskah, ki težijo ljudi v zdravstveni in gospodarski krizi

V današnji oddaji vam bomo skušali prihraniti kakšen evro, pa tudi gram ali dva živcev. Čeprav bo bližajoči december brez dvoma povsem drugačen od tistih, ki smo jih poznali v minulih letih, se marsikdo ukvarja z vprašanjem, s čim letos presenetiti najbližje. Smo v tednu črnega petka, ko se zdi, da bomo sleherni nakup, ki ga ne bomo opravili, obžalovali. A če kdaj, si najbrž večina izmed nas letos v prvi vrsti želi, da bi se življenje čim prej vrnilo v predkoronske tirnice. Stiske ljudi se povečujejo, vse večja je negotovost, okrevanje gospodarstva bo počasno. Kako se torej upreti pretiranemu zapravljanju in kako negotove razmere vplivajo na pomembne življenjske cilje, ki so tesno povezani z našim finančnim stanjem. Rok Kužel se je o tem pogovarjal s psihologinjo Katarino Veselko, najprej pa sta z Marjo Milič iz podjetja Capital Genetics ocenila trenutne gospodarske in finančne razmere.

Pri delu na daljavo smo učinkovitejši, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najprimernejša za komuniciranje?

Pri delu na daljavo smo učinkoviti, z njim imamo že nekaj izkušenj. Sploh podjetja, ki veliko poslujejo s tujino, imajo že dobro vzpostavljene prakse.

"Ljudje opažajo, da so kratkoročno učinkovitejši. Rekel bi, da je to delno povezano tudi s tem, da se več dela, ker so meje zabrisane. Kar je za učinkovitost dobro, ni pa to dolgoročno vzdržno, če se ne prilagodijo načini vodenja in prakse, če se ne ustanovi nov način dela, fleksibilnost odločanja zaposlenih temu, da kako dosežejo cilje, ko imajo sami več možnosti prilagoditi delo razmeram, v katerih so, ko delajo od doma." – Marko Derča, partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney

Marko Derča je s sodelavci za Amcham pripravil tudi raziskavo o vplivu pandemije na podjetja v Sloveniji. Kar 96 odstotkov od skoraj 50 sodelujočih podjetij pričakuje, da bo delo od doma postalo stalnica.

Kaj smo se glede dela na daljavo že naučili in kaj je ključni izziv za naprej?

 "Ni več težav z vzpostavitvijo videokonferenčnega klica. Ni več tistih težav, da se deset minut na začetku nekega sestanka porabi za to, da se odpravi neke tehnične stvari. To smo se že naučili. Nismo se pa naučili, kako vse tisto, kar pripomore k vzpostavljanju odnosa in zaupanja med ponudnikom in stranko, kako prijeme, ki smo jih imeli v fizičnem svetu, preslikati v digitalno komunikacijo." – Igor Pauletič, FrodX

Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu

Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih pet let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu.

Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov je vlada določala od leta 1999. Zakon o nadzoru cen sicer predvideva, da so takšni ukrepi izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, pri čemer se lahko v utemeljenih primerih obnovijo. Leta 2016 je bil izpeljan prvi korak deregulacije cen nekaterih naftnih derivatov, in sicer 98- ali večoktanskega bencina in kurilnega olja. Pozneje istega leta je vlada sprostila še cene vseh naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah.

Stanje na začetku tega tedna je takšno: cene 95-oktanskega bencina in dizla se zunaj avtocestnega omrežja razlikujejo samo glede na ponudnika, največja razlika med njimi pa pri obeh gorivih znaša tri cente za liter. Najpomembnejša ugotovitev je, da so se cene spustile pod mejo enega evra. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za zdaj ocenjujejo, da se ni zgodilo nič nepričakovanega in usodnega, kot je bilo morebiti predstavljeno ob vladni odločitvi, pojasnjuje Franc Stanonik, vodja sektorja za domače storitve na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

"Za ta mesec lahko rečemo, da se je zgodilo tisto, kar smo pričakovali. Cene so se postopno začele razlikovati med posameznimi bencinskimi črpalkami. Po naših informacijah so cene spremenjene na različnih območjih države in na različnih bencinskih črpalkah, kar je odvisno od ponudnika."

Če je za potrošnike večja možnost izbire praviloma dobrodošla, bodo za državni proračun posledice negativne. Čeprav je dolgoročno dogajanje na trgu težko napovedovati, se čez pet let predvideva izpad trošarin v višini 13 milijonov evrov na letni ravni. Cene naftnih derivatov imajo vsekakor velik vpliv na storitveni sektor, a občutnih pretresov in sprememb tu ni pričakovati. Drugače bo s ponudniki samimi.

"Dolgoročno država pričakuje, da se bo na trgu naftne distribucije v Sloveniji pojavil še kakšen naftni distributer, saj je vlada odpravila ukrep, ki je bil največja ovira za vstop na trg, to so bile določene marže, mimo katerih distributer težko vstopa na trg."

A prihod dodatnih ponudnikov je le eden od možnih scenarijev. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, sicer enako komentira dogajanje v prvem mesecu, a so njegove dolgoročne napovedi povsem nasprotne.

"Zagotovo je zelo pomembno, da je mreža bencinskih črpalk po Sloveniji zelo razpršena. Tu ni velikih rezerv. Zelo pogosto se govori, kako bodo na slovenski trg naftnih derivatov vstopili novi igralci, ampak pravzaprav ti nimajo kam vstopiti. Bencinsko črpalko imamo v vsaki vasi in te bencinske črpalke so v 60-odstotni lasti dveh vodilnih podjetij." 

V prihodnje bo uporaba, poleg razlik v ceni, odvisna predvsem od posameznikov in njihovih odzivov na informacijsko preobremenjenost.

"Upam si napovedati, da bodo takšne negotove razmere povzročile, da se bodo kupci na cene še manj odzivali, kot so se do zdaj. Kupci v Sloveniji se na majhne spremembe cen sicer sploh ne odzivajo."

Čeprav država ne bo več nadzirala cen naftnih derivatov, obstaja varovalka v obliki začasnega, praviloma enoletnega ukrepa vnovičnega nadzora. Če bi se na trgu pojavile kakšne velike anomalije, bi se vlada torej lahko odločila za vnovično regulacijo cen. Vsekakor je treba imeti v mislih, da je prav tak ukrep kljub svoji začasni in interventni naravi pri nas veljal več kot dve desetletji.

Informacije o aktualnih cenah goriv so dostopne na spletni aplikaciji goriva.si. Na enakih podatkih temeljijo tudi mobilne aplikacije drugih razvijalcev, kot sta AMZS in Gorenjc. 

Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka

Anja Humljan pri svojem delovanju povezuje formalno izobrazbo in neformalna znanja. Kot arhitektka se zavzema za holistično raziskovanje prostora, k čemur pripomorejo njena dodatna znanja iz čuječnosti, joge in performanca. Kot pove, "raziskave kažejo, da življenje v urbanem okolju na nas vpliva tako, da smo bodisi čezmerno aktivni ali pa otopeli in to povzroča fizični, duševni in čustveni stres.

V povezavi s tem je razvila dve novi metodi. Ti sta The Urban Yoga (urbana joga) in The Spatial Experiencing (prostorsko doživljanje).

"Urbana joga (The Urban Yoga) je ustaljena rutina, metoda za dokumentiranje raziskovanja arhitekture, ki s kontemplacijo prostora skozi človeško telo na novo odpira prvinska vprašanja oblikovanja in organizacije prostora. V procesu ustvarjanja The Urban Yoga fotografij združujem tri vloge: moje telo postane arhitekturna poteza, ki jo zasnujem kot arhitekt, kot performer pa jo umetniško dovršim. Prostorsko doživljanje (The Spatial Experiencing) pa je metoda, s katero učim, kako zavestno opazovati in celovito doživljati neposredno okolico."

Takšen celovit vpogled omogoča, da si v skladu s svojim počutjem oziroma želenim mentalnim, telesnim ali čustvenim stanjem organiziramo ali preoblikujemo neposredno okolje. Spoznanja, ki iz tega izhajajo, so zelo pomembna za načrtovalce urbanega okolja, pa tudi za vse tiste, ki delajo od doma. Dolgotrajno sedenje za mizo ni najboljša izbira, paziti moramo tudi na redno prezračevanje prostora. Kakšni pa so še drugi nasveti Anje Humljan?

"Zaželeno je, da imamo počitek in spanje ob primernem času, da nadziramo svoj cikel spanja in da smo čez dan čim bolj izpostavljeni dnevni svetlobi. Pomembno je tudi, da smo pozorni na zvoke okoli nas. K dušenju zvoka pripomore tudi bujno rastlinje, recimo monstere. Študije kažejo, da površine za sedenje, ki so narejene iz lesa in umetnega usnja ter se oblikujejo po telesu, vzbujajo občutek identifikacije z delom in delovnim prostorom. Pomemben pa je tudi vonj. Sivka pripomore k zmanjševanju napak pri delu, vonj mete pomaga pri hitrosti in natančnosti, vonjave citrusov pa lahko izboljšajo pomnjenje."

Večji dogodki bi lahko potekali šele jeseni prihodnje leto. Kako bo slovenska industrija srečanj skušala prebroditi zahtevne čase in ohraniti konkurenčnost, pojasnjuje Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije

Za slovensko industrijo srečanj je bilo lansko leto rekordno. Neposredni prihodki prodaje so znašali 271 milijonov evrov. Ob visoki dodani vrednosti, ki jo industrija prinaša, so multiplikativni učinki znašali skoraj 900 milijonov. Letos se je vse obrnilo na glavo. Obeta se skoraj 80-odstotni upad prihodkov, neposredno je ogroženih več kot 15.000 delovnih mest.

"Problem bo, če bomo mesto na trgu, ki smo ga gradili skoraj dve desetletji, izgubili in bo trajalo deset let ali več, da ga bomo zgradili nazaj. Za to bo potrebnih veliko denarja, energije in ljudi. Če bomo te ljudi izgubili, potem bo ta proces samo še daljši." – Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije

Miha Kovačič dodaja, da bodo zelo verjetno v prihodnje srečanja potekala po hibridnem modelu, ko bo na prizorišču nekaj udeležencev, preostali pa bodo povezani prek spleta. Je pa prepričan, da spletna srečanja dogodkov živih ne bodo nadomestila, bodo pa dogodki še bolje organizirani in bolj dodelani.