Poslovne krivulje

Nika Kristina Butina je soustanoviteljica podjetja Epidemic, ki povezuje blagovne znamke z nano vplivneži. Podjetje je po dobrem letu poslovanja že prisotno na trinajstih evropskih trgih, v ZDA, Kanadi in Avstraliji, ekipa ima vec kot 20 sodelavcev. Kako obvladujejo hitro rast, kaj za širitev poslovanja pomeni 400.000 evrov investicije in kako ohranjajo zagnanost?

Soustanoviteljica podjetja Epidemic o tem, kako obvladujejo hitro rast, kaj za širitev poslovanja pomeni 400.000 evrov investicije in kako ohranjajo zagnanost

V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz start upov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič gostita zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice.

Druga gostja je Nika Kristina Butina, soustanoviteljica podjetja Epidemic, ki povezuje blagovne znamke z nano vplivneži. Podjetje je po dobrem letu poslovanja že prisotno na trinajstih evropskih trgih, v ZDA, Kanadi in Avstraliji, ekipa pa ima več kot 20 sodelavcev.

Kdaj je pri rasti trenutek, da predajaš delo? Kaj predajaš in kako spiš mirno ponoči, ko veš, da nekdo drug prevzema tvoje stvari?

"Težko, ampak s srcem. Po eni strani zato, ker ne želiš nekoga drugega zasuti z delom, druga zadeva, ki pa je tudi zelo realna, pa je ta, da se ti zdi, da boš ti zagotovo dobro naredil. Najprej si moraš priznati, da je tukaj ego, potem pa pokazati drugi osebi, da ji zaupaš in ji predaš odgovornost."

V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje.

Prvi gost je Anže Miklavec, soustanovitelj podjetja Equa d. o. o., ki ga poznamo zaradi ličnih eko steklenic. Svetovno javnost pa so navdušili na platformi Kickstarter s skodelico v obliki kozjega roga Goat Mug. Podjetje sta ustanovila skupaj s partnerko Stello Korošec, danes zaposluje okoli 40 sodelavcev.

Soustanovitelj podjetja Equa o tem, kako oblikovati inovativne izdelke in kako nagovoriti globalni trg

V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz start upov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič bosta gostila zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice.

Prvi gost je Anže Miklavec, soustanovitelj podjetja Equa d.o.o., ki ga poznamo zaradi ličnih eko steklenic. Svetovno javnost pa so navdušili na platformi Kickstarter s skodelico v obliki kozjega roga Goat Mug. Podjetje sta ustanovila skupaj s partnerko Stello Korošec, danes zaposluje okoli 40 sodelavcev.

"Najlažje se je stvari igrati, najtežje jih je zaključiti. Vsi imamo ideje. Vsi znamo nekaj narediti. Pomembno pa je, da znamo stvari pripeljati do konca, jih do konca optimizirati in najti pravo pozicioniranje na trgu." - Anže Miklavec

V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti. Planinska zveza Slovenije vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje, zato se obetajo spremembe financiranja, ki naj bi zagotovile tudi boljše razmere za prostovoljno delo več kot 800 markacistov.

V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti, Planinska zveza Slovenije oa vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje

Slovenija je hribovita in gorata država, zato je razumljivo, da je obiskovanje gora ena najbolj priljubljenih prostočasnih aktivnosti. Mreža planinskih poti, ki predstavlja osnovni infrastrukturni element planinske dejavnosti, je gosta praktično po vsej državi. Njihova skupna dolžina znaša dobrih 10.000 kilometrov, kar je enako razdalji po kopnem med Ljubljano in Pekingom.

Na priljubljenost in pomen planinstva pri nas nakazuje tudi malo manj kot 300 društev, ki delujejo pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Leta 2007 je bil sprejet Zakon o planinskih poteh, ki je v pravni ureditvi planinskim potem dodelil poseben status, s katerim so organizacije dobile veliko obveznosti, ni pa zagotovil sistemskega vira financiranja. Konec februarja je bil s podpisi koalicijskih poslancev v parlamentarno proceduro vložen predlog sprememb Zakona o planinskih poteh. Z njim bi se uredilo usposabljanje markacistov in ustrezna opremljenost za varno delo, največji doprinos pa predstavlja določba o zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna za vzdrževanje planinskih poti. Pričakovani letni znesek je okrog 400.000 €.

Ob koncu zimske sezone smo preverili, kako je aktualna zdravstvena situacija vplivala na trende prodaje zimske športne opreme. Ker pa se hitro bližajo prvomajske počitnice, nas zanima tudi, kakšni so trendi glede prodaje kolesarske opreme in koliko časa bo letos treba čakati na novo kolo.

Na nekatere rezervne komponente koles se čaka tudi 600 dni in več

Zimska športna sezona se končuje. Med ljubitelji belih strmin prevladuje nov trend: "Če ne moremo na smučišča, gremo pa v gore in smučamo turno." Povečanje števila turnih smučarjev je bilo prisotno že v prejšnjih letih, a to zimo se je zdelo, da vsi smučajo turno.

"Turna smuka je trend zadnjih šestih let. Nedvomno predstavlja pozitiven trenutek rasti. Okoliščine letošnjega leta, ko so bile res dobre snežne razmere in zaprta smučišča, so to samo še spodbudile. V letošnjem letu smo Slovenci v bolj masovnem številu odkrili lepote turnega smučanja in izjemne naravne danosti domačega okolja." – Leon Korošec, direktor zimske divizije Elan

Ker so pred vrati že prvomajske počitnice, je aktualna tudi prodaja kolesarske opreme. Je nakup novega kolesa uresničljiv še pred prazniki?

"Odvisno od tega, kakšno kolo je to. Določena posebna kolesa so žal ali rezervirana ali njihov dobavni rok še ni čisto jasen, takšen dvoumen položaj. Tudi pred prvomajskimi prazniki pa se da dobiti kolo." – Aleš Justin, športna trgovina Extreme Vital

 

Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je lani jeseni predstavila prvi slovenski hard seltzer, ki so ga poimenovali Nord. Kaj sploh so hard seltzerji in zakaj se je mladim Tolmincem tržna niša zdela primerna za slovenski trg, ki je do novih proizvodov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadli z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov? Podjetniško zgodbo predstavljata Romina Gerbec in Gašper Sovdat, člana ekipe, ki je razvila prvi slovenski hard seltzer.

Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je razvila prvi slovenski hard seltzer. Poimenovali so ga Nord.

"Naša zgodba se je začela poleti 2019. Navdih smo dobili na festivalu, ko je Romina debatirala z ameriškim managerjem, ki je spraševal, ali lahko kje dobi White Claw. Ni vedela, kaj je to, zato jo je vprašal, kako to, da v Sloveniji in v Evropi še nimamo hard seltzerjev, saj je to v Ameriki cel 'bum'. Pozneje sva preverila, kaj je to in ugotovila, da je to zanimiva pijača, saj je brez sladkorja in ima malo kalorij," začetek zgodbe o prvem slovenskem hard seltzerju Nord opisuje Gašper Sovdat, eden izmed članov mlade podjetniške ekipe iz Tolmina.

Za kategorijo pijač hard seltzer za zdaj še nimamo ustreznega prevoda. Gre za ameriško besedno zvezo, pri kateri beseda "seltzer" označuje, da gre za gazirano vodo, "hard" pa, da vsebuje alkohol. "Če bi to prevajali dobesedno, bi bila to alkoholna gazirana voda, kar pa se ne sliši najbolj privlačno," pojasnjuje Romina Gerbec. Poleg Gašperja in Romine sta pri razvoju Norda sodelovala še Sebastjan Rejc in Tadej Feregotto.

Zakaj se je mladim Tolmincem zdel hard seltzer primeren tudi za slovenski trg, ki je do novih izdelkov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadali z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov?

"Navadno se z uvajanjem novosti začne v barih in restavracijah, šele nato se gre k trgovcem. To je za nas odpadlo. Zato smo se najprej lotili spletne prodaje, v katero nismo polagali velikih upov. Ampak smo potem ugotovili, da so ljudje pripravljeni naročati na spletu tudi novosti in pijače."

Ekipa, ki je ustvarila prvi slovenski hard seltzer Prva faza razvoja je potekala v pisarni Druga faza razvoja je potekala v garaži Tretja faza razvoja pijače: začetek proizvodnje Izbor etikete Nord, prvi slovenski hard seltzer

Fotografije: Nord

Zagonsko podjetje Priot, ki ga vodita Grega Logar in Blaž Jakopin, je razvilo sistem HiFlyer, ki je vgrajen v dve skakalnici v nordijskem centru Planica. Ustanovitelja podjetja sta doktorirala v Laboratoriju za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Kako lahko znanost pomaga pri razvoju smucarskih skokov in kako zahteven je preskok iz znanosti v podjetništvo?

Zagonsko podjetje Priot je razvilo sistem HiFlyer, ki je že vgrajen v dve skakalnici v Nordijskem centru Planica

Grega Logar in Blaž Jakopin sta doktorirala v Laboratoriju za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, zdaj pa vodita multidisciplinarno ekipo zagonskega podjetja Priot. Razvili so sistem HiFlyer, ki je že vgrajen v dve skakalnici v Nordijskem centru Planica.

"Naredili smo analitični sistem. Vsak skok izmerimo. Izmerimo lahko hitrost, dolžino in vremenske razmere. Na podlagi tega lahko skozi vse leto spremljajo skoke." – Grega Logar

HiFlyer je analitični sistem, ki omogoča, da imajo skakalci, skakalke in strokovno vodstvo že med treningi na voljo vse podatke, ki so jih sicer imeli le na tekmah. To omogoča boljši način spremljanja posameznega tekmovalca.

Grega Logar razmišlja tudi o tem, kako bi tehnologija še lahko pomagala pri boljši izvedbi tekmovanja in treningov v smučarskih skokih.

Portal MojMojster je v zadnjih letih postal nepogrešljiv pripomoček za vse tiste, ki se lotijo prenove stanovanja ali gradnje hiše. Združuje namreč kar 65 tisoč gradbenih podjetij - mojstrov, arhitektov in drugih strokovnjakov za gradnjo in obnovo nepremičnin ter več kot 260 tisoč aktivnih uporabnikov. Njegov potencial je pred kratkim prepoznal tudi Sklad South Central Ventures, ki jim je v sodelovanju s podjetjem Henkel namenil sedemmestno investicijo. O tem, kako je podjetje postalo pomemben igralec na področju gradbeništva, kaj investicija pomeni za cel start up ekosistem in kakšni so načrti za prihodnost je spregovoril Martin Pelcl, eden izmed dveh soustanoviteljev podjetja.

Kako je podjetje DaiBau postalo pomemben igralec na področju gradbeništva in kaj pomeni sedemmestna investicija, ki so jo v začetku leta prejeli od sklada South Central Ventures in podjetja Henkel?

Zgodba podjetja DaiBau, ki ima v lastni spletno platformo MojMojster in deluje v sedmih državah, se je začela leta 2013 v mariborskem podjetniškem inkubatorju Tovarna podjemov. Platforma danes združuje kar 65.000 gradbenih podjetij, mojstrov, arhitektov in drugih strokovnjakov za gradnjo in obnovo nepremičnin, ter ima več kot 260.000 aktivnih uporabnikov. Od začetnih dveh zaposlenih, to sta bila ustanovitelja podjetja, arhitekta Martin Pelcl in Gregor Černelč, podjetje zdaj ponuja že 52 delovnih mest in še vedno raste. Rast podjetja in uresničevanje zadanih poslovnih ciljev pa bo še dodatno spodbudila sedemmestna investicija sklada tveganega kapitala South Centra Ventures in podjetja Henkel.

"Ukvarjamo se z vprašanjem, ki se ga vsakdo dotakne v gradnji in prenovi: kje najti primernega izvajalca za svoj projekt. Takrat sva se s partnerjem Gregorjem Černelčem spoprijela s tem vprašanjem in sva se začela spraševati, zakaj nobena storitev ne reši tega problema. Odločila sva se, da bi na hitro naredila eno platformo, ki bi povezovala preverjene izvajalce in povpraševanje na trgu. Ta zgodba se je potem razvila v osemletni maraton podjetništva." – Martin Pelcl o začetkih podjetniške poti

Kakšni so cilji za prihodnost?

"Mi smo optimistično zadržani. V tem delu sveta bi radi postali prva točka za vse, ki gradijo in prenavljajo. Mislim, da je to dovolj ambiciozen cilj. To smo v osmih letih delovanja dokazali na štirih, petih trgih, kjer smo glavna platforma za gradbeništvo. Želimo pa, da bi se v Evropi in onkraj nje vsi, ki potrebujejo izvajalca ali nove kakovostne stranke, obrnili na nas. To je vizija, ki jo bomo s partnerji uresničili." – Martin Pelcl

Skoraj pol leta je minilo od dokončne deregulacije cen naftnih derivatov. Za preverjanje pravilnosti dolgoročnih napovedi je še bistveno prezgodaj, kljub temu pa so zneski na računih bencinskih servisov občutno višji kot pred nekaj meseci. Po kratkem stabilnem obdobju po sprostitvi cen, ko smo za liter obeh najpriljubljenejših pogonskih goriv odšteli približno 1 €, te zdaj konstantno rastejo že nekaj mesecev. Kaj smo torej z deregulacijo pridobili in kakšni so obeti?

Kaj smo pridobili z deregulacijo cen goriv in kakšna so pričakovanja?

Na začetku tega tedna moramo v primerjavi z začetkom oktobra odšteti 16 centov več za liter 95-oktanskega bencina oziroma 20 centov več za dizelsko gorivo. Nekateri strahovi in pomisleki, ki so se pojavili ob liberalizaciji, se do zdaj še niso uresničili, a so trenutni trendi gibanja cen za marsikoga zaskrbljujoči. Zdaj tega nadzora seveda ni več, kar po mnenju Maksa Tajnikarja, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter nekdanjega ministra za gospodarstvo, omogoča razmere, v katerih lahko "v prihodnjih letih pričakujemo, da se bodo marže na nafto in posledično tudi cene povečale, če država z davčnim sistemom ne bo odreagirala."

"Če gledate gibanje surove nafte na svetovnem trgu od začetka lanskega leta pa do danes, imate zelo jasne trende. Enormno padanje teh cen do meseca aprila, kar je posledica pandemije in tega, da se je gospodarstvo zelo hitro ustavilo. Potem pa se je stvar počasi konsolidirala, povpraševanje naraščalo. Delno se je tudi ponudba prilagajala temu manjšemu povpraševanju, zato so cene naraščale. Danes je cena okoli 60 $ na sodček in to je takšna cena, kot je bila pred letom dni." - Maks Tajnikar

Eden izmed glavnih namenov vlade za odločitev o deregulaciji cen naftnih derivatov je omogočiti novim distributerjem, da bi se lahko vključili na slovenski trg. Čeprav prevladuje mnenje, da bi bilo to dobrodošlo, pa večina meni , da je ta trg pri nas že zelo razvit, nov pomemben igralec pa malo verjeten. Število bencinskih servisov je precej visoko in je glede na število prebivalcev in avtomobilov višje od razvitejših držav. Poleg obstoječe tržne strukture veliko vstopno oviro predstavljajo tudi visoki stroški ob gradnji mreže novih črpalk, ki zaradi odsotnosti primernih lokacij ter časovno potratnih postopkov še dodatno zmanjšujejo možnosti za razširitev konkurence.

Kako bo s cenami goriv v prihodnje? Cena naj bi ob ugodni epidemiološki sliki zrasla vsaj do 100 $ na sodček, kar pomeni, da bo precej višja, kot je sedaj. Prav tako v Sloveniji nimamo nobenega faktorja, ki bi to zaviral, kvečjemu imamo faktorje, ki lahko to napoved še pospešijo.

Inženirstvo še vedno velja za umazan poklic, ki je bolj pisan na kožo moškim kot ženskam. A dekleta se ne ozirajo ne stereotipe, zato se jih vedno vec odloca, da bodo postale inženirke.

S Tejo Primožič, študentko Fakultete za računalništvo in informatiko ter vodjo razvoja aplikacije KamBi, razmišljamo o odnosu do žensk v inženirskih poklicih in o tem, kako izbori, kot je Inženirka leta, izboljšujejo položaj žensk v pregovorno moških poklicih

S Tejo Primožič, študentko fakultete za računalništvo in informatiko ter vodjo razvoja aplikacije KamBi, razmišljamo o odnosu do žensk v inženirskih poklicih

Po podatkih statističnega urada ženske v Sloveniji predstavljajo 49,8 odstotka vseh prebivalcev, od tega sedem odstotkov dijakinj in študentk ter 39 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih. Še vedno prevladujejo na poklicnih področjih predšolske vzgoje in razrednega pouka, babištva, šivilstva in krojaštva, na katerih kar 95 odstotkov vseh zaposlenih v panogah predstavljajo ženske. V tehniških in inženirskih poklicih pa še vedno prevladujejo moški, saj ta področja še vedno veljajo za stereotipno moške poklice. A stereotipe vztrajno presegajo pogumna dekleta, ki se vpisujejo na tehniške fakultete in se odločijo postati inženirke. 

"Pogosto je slišati, da se morajo ženske na delovnem mestu bolj potruditi kot moški, se bolj dokazati kot moški, da jih začnejo jemati kot enakovredne in da začnejo verjeti, da so dovolj sposobne."

Teja Primožič je vodja razvoja aplikacije KamBi, s katero so se uvrstili med devet finalistov programa AmCham Slovenija Best of the Best 2021, in študentka fakultete za računalništvo in informatiko. Na tehniške študije se v Evropi vpiše dobra četrtina deklet, v Sloveniji pa vsaka tretja.

"Ženske, tako študentke tehniških fakultet kot pozneje inženirke, smo še vedno sprejete z začudenjem. Še vedno se mi pogosto zgodi, da ko me kdo vpraša, kaj študiram, in povem, da računalništvo in informatiko, sem pogosto sprejeta z začudenjem, da to pa res ni študij za dekleta. Dokler bomo tako razmišljali, se bodo tudi dekleta težje odločala za inženirske študije."

Luka Dončić je postal eden največjih košarkarskih zvezdnikov na svetu, njegov šef, lastnik ekipe Dallas Mavericks Mark Cuban pa je bil minuli teden gost konference Sporto. V naslednji minutah prisluhnite poudarkom pogovora, ki ga je z njim vodil nekdanji igralec v ligi NBA Boštjan Nachbar. Slišali boste, kako je Cuban postal milijarder in del svojega bogastva namenil za nakup kluba, za katerega je navijal, kakšne so možnosti, da liga NBA gostuje v Sloveniji, kako je doživel nabor leta 2018, ko si je Dallas zagotovil Dončićeve usluge in zakaj pravi, da je Dončić že zdaj eden najboljših vseh časov.

Foto: Reuters

Lastnik kluba Dallas Maverick Mark Cuban o tem, kako je postal milijarder in del svojega bogastva namenil za nakup kluba, za katerega je navijal in zakaj pravi, da je Dončić že zdaj eden najboljših košarkarjev vseh časov

Luka Dončić je postal eden največjih košarkarskih zvezdnikov na svetu, njegov šef, lastnik ekipe Dallas Mavericks Mark Cuban, pa je bil prejšnji teden gost konference Sporto. Mark Cuban najbolj uživa, ko pred tekmo sredi dvorane svojega kluba meče na koš. Od majhnega je zaljubljen v košarko, nikoli pa ni bil profesionalni igralec. Ko je konec prejšnjega tisočletja obogatel, si je privoščil kluba oz. franšize v ligi NBA. Ljubezen do košarke pa je pretvoril v posel, še preden je leta 2000 kupil klub. Zaslovel je kot lastnik spletnega predvajalnika avdio in video vsebin audio.net, pozneje broadcast.com. Ko je bil spletna stran še v povojih, je Cuban radijske prenose košarkarskih tekem objavljal na njej. Nekaj let pozneje pa je stran prodal Yahoo-ju za 5,7 milijarde dolarjev. Ta posel velja za enega najslabših internetnih poslov vseh časov; za Yahoo, ne za Cubana. Za primerjavo: Google je nekaj let za tem za skoraj štirikrat manj kupil YouTube. 

"Ko Google, Facebook ali pa Netflix dosežejo najboljše poslovne rezultate v zgodovini, nihče ne organizira parade. Ko pa tvoje moštvo osvoji naslov, oživi celotno mesto. Pa naj se gre za angleško nogometno ekipo ali pa za slovensko košarkarsko. To se dogaja le v športu. Če želiš, da ti skupnost pride naproti, moraš tudi sam iti naproti skupnosti." - Mark Cuban

Strast do kluba kaže tudi med tekmami, ko Cuban ni v kateri izmed VIP lož, ampak v prvi vrsti. Ob parketu, navadno blizu svoje ekipe. Vodilni v ligi so mu naložili že kopico kazni, skupaj za več 3 milijone ameriških dolarjev, ponavadi zato, ker kritizira sojenje.

"LeBron James, Stef Curry in Luka Dončić imajo več sledilcev kot katerikoli poslovnež. Ko tržiš ligo NBA, pravzaprav tržiš igralce. To je še bolj izrazito pri  mlajših Oni so bolj povezani z Lukom kot pa z Dallasom. Radi imajo ekipo Mavericksa, so pa zaljubljeni v Luka."

Dončić je tako priljubljen, da bi lahko zaradi njega ekipa Dallasa prišla celo v majhno Slovenijo. Možnosti, da bi dvorana Stožice gostila ekshibicijski ali pa celo pravi tekmovalni dvoboj, se zdijo minimalne, ampak kot razlaga Cuban, niso nične.

"Pred pandemijo smo se pogovarjali z Real Madridom, da bi odigrali ekshibicijsko tekmo. Luka bi seveda najraje igral s svojim nekdanjim klubom, če pa bomo organizirali to tekmo, pa sem Luku rekel, da bi lahko eno tekmo priredili tudi v Sloveniji. Možnosti niso velike, ker je trg majhen. Toda če se mi z ligo dogovorimo, da odigramo tekmo nekje v tujini, kjer bi pritegnili navijače in naredili dobro zgodbo, bodo volini v ligi morda ugodili želji, da to tekmo odigramo v Sloveniji."