Poslovne krivulje

Slovenci imamo v bankah naloženih približno 20 milijard evrov prihrankov, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer prinašajo nič oziroma skoraj nič obresti. Finančni strokovnjaki za višje donose priporočajo razpršeno in postopno vlaganje sredstev na delniške in obvezniške trge, kar lahko v nekaj letih prinese lepe zaslužke. Obenem ugotavljajo, da je zadnja finančna kriza med ljudi vnesla precejšnjo mero nezaupanja v finančne trge, ki se le postopoma vrača. Kam se v času ohlajanja gospodarstva in uvajanja bančnih ležarin splača vlagati prihranke in ali oziroma kdaj je smiselno razmišljati o predčasnem odplačilu posojila?

Gost oddaje je Simon Logar, direktor sektorja Investicijskih skladov pri NLB Skladih

Slovenci imamo v bankah naloženih približno 20 milijard evrov prihrankov, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer prinašajo nič oziroma skoraj nič obresti. Finančni strokovnjaki za višje donose priporočajo razpršeno in postopno vlaganje sredstev na delniške in obvezniške trge, kar lahko v nekaj letih prinese lepe zaslužke. Obenem ugotavljajo, da je zadnja finančna kriza med ljudi vnesla precejšnjo mero nezaupanja v finančne trge, ki se le postopoma vrača. V Tečajnici urednica Mojih financ Marja Milič in Rok Kužel iščeta odgovor na vprašanje, kam se v času ohlajanja gospodarstva in uvajanja bančnih ležarin splača vlagati prihranke in ali oziroma kdaj je smiselno razmišljati o predčasnem odplačilu posojila.

Tečajnica se v prvi epizodi druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti pa tudi delu politike. A mnogi svetovalci za osebne finance, tudi gost Tečajnice Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, menijo, da ukrep zasleduje osnovno logiko osebnih financ. Tokratna epizoda pa pozornost namenja zlasti vprašanju, koliko denarja na mesec naj bi posameznik s povprečno plačo namenil varčevanju za dodatno pokojnino. Malo znano je, da se pri individualnem varčevanju za pokojnino vsa vplačila do višine 5,84 odstotka bruto plače upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.

Gostitelja Tečajnice sta Marja Milič in Rok Kužel, prvi gost pa Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A

Tečajnica se v prvi oddaji druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti, pa tudi delu politike. A številni svetovalci za osebne finance, tudi gost Tečajnice Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, menijo, da ukrep zasleduje osnovno logiko osebnih financ. Raziskave kažejo, da so starejši finančno odgovornejši.

“Hkrati z življenjskim ciklom se naše premoženje povečuje in povsem logično je, da se s starostjo povečuje naša skrb za premoženje.”

Tokratna epizoda pa pozornost namenja zlasti vprašanju, koliko denarja na mesec naj bi posameznik s povprečno plačo namenil varčevanju za dodatno pokojnino. Malo znano je, da se pri individualnem varčevanju za pokojnino vsa vplačila do višine 5,84 odstotka bruto plače upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.

“Treba se je pripraviti na življenje, kriza pride in gre. Varčevanje je potrebno že samo zaradi občutka finančne varnosti.” – Marja Milič

Vsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino.

Prispevek je pripravil Rok Kužel.

Zadnja Tečajnica pred poletjem se je znašla v dilemi: kdaj in kako otroka naučiti ravnanja z denarjem

Vsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino.

Marja Milič, Moje finance: “Nisem pristaš nagrajevanja otrok z denarjem ne za hišna opravila ne za šolske ocene.”

Branko Železnik: “Otroku je treba razložiti, od kod pride žepnina. Razumeti mora, da bankomat ne tiska denarja.“

Finančni komentar: Luka Flere, direktor naložbenega sektorja KD Skladi

Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.

Zakaj smo tako "škrti" pri življenjskih zavarovanjih?

Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.

“Nihče nima pomislekov pri sklenitvi kaska za osebni avto. Življenjskega zavarovanja pa nima presenetljivo veliko ljudi, tudi takih z družino.” – Andraž Hartman, Zavarovalnica Sava

Življenjsko zavarovanje se običajno sklepa za daljše časovno obdobje, zato si je pred sklenitvijo treba vzeti čas. Pozorni moramo biti na razmerje med vplačano premijo in zavarovalno vsoto, način indeksiranja zavarovalnih premij in zavarovalnih vsot, način pripisovanja donosov oziroma oplemenitenje sredstev.

“Drobni tisk pri zavarovanjih ni drobni tisk. To je del zavarovanja, ki ga je treba natančno prebrati.” – Maja Krumberger, Slovensko zavarovalno združenje

Finančni komentar je prispevala Mateja Šivec, upraviteljica premoženja pri NLB skladih:

V medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sredstvo, podobno velja tudi že za nekatere državne ustanove v združenih državah. Banke, vlade in številna podjetja se vse bolj zavedajo pomena kriptovalut.

Gost Tečajnice je Matej Tomažin iz podjetja Iconomi.

Evforija se je polegla, marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta

V medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sredstvo, podobno velja tudi že za nekatere državne ustanove v Združenih državah. Banke, vlade in številna podjetja se vse bolj zavedajo pomena kriptovalut.

Matej Tomažin iz podjetja Iconomi priporoča, da posameznik lahko v kriptovalute vloži toliko denarja, kot ga lahko pogreša. Tako ob padcu vrednosti nikogar ne bo bolela glava. Obenem priporoča, da vlagatelji niso preveč požrešni. “Ko zaslužiš, lahko na primer operiraš samo z viškom oziroma zaslužkom.”

“Ko ti frizerka nekaj priporoča, se umakni. To velja tudi za kriptovalute.” – Matej Tomažin

Propadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, "oče" podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo.

Pri prenosu na naslednjo generacijo v Sloveniji propadeta dve tretjini družinskih podjetij

Propadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, “oče” podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo.

Drugi prenos lastništva preživi še manj družinskih podjetij. Kakšni so cilji lastnika podjetja, so njegovi nasledniki sposobni voditi posel oziroma ali si tega sploh želijo? Kaj je družinska ustava, ki jo je pri nas ena prvih sprejela družina Jezeršek?

“Družinsko ustavo smo sprejeli v času krize, ki je vplivala tudi na naše poslovanje. Morda je v kriznih časih celo lažje sprejeti tak dokument.” – Martin Jezeršek

Finančne komentar: Izidor Jerman, Direktor sektorja upravljanja premoženja ALTA Skladi.

Zadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu.

Tokratna Tečajnica prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj se zgodi s ceno obveznice, če Evropska centralna banka zviša obrestno mero

Zadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu.

“Z dolgoročnim vlaganjem poberemo doline in vrhove in lahko računamo na donos, ki je bistveno višji od varčevalnih vlog na bankah.” – Aleš Lokar, KD skladi

Čeprav se zdi, da vsak tvit ameriškega predsednika zamaje delniške trge, podatki kažejo, da so donosi vzajemnih skladov, upoštevajoč tako vzpone kot padce, pod črto pozitivni in predvsem bistveno višji od obrestovanja na bankah. Kateri skladi so ta hip najaktualneši in kako tvegan sklad naj si za varčevanje izbere prej omenjeni 35-letnik? Branko Železnik, Ljubljanska borza:

“Delnice slovenskih podjetij so manj dovzetne za pretrese na svetovnih delniških trgih.”

Finančni komentar je prispeval Damjan Kovačič iz KBM Infond:

Slovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank.

Primerjava med hitrimi krediti posameznih bank je za posameznika skorajda nemogoča. Obstajajo pa nepisana pravila, kdaj in za kaj hitrega kredita nikakor ne najeti

Slovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank.

“Če v oglasu za potrošniški kredit navajajo, da so obresti zelo nizke, to ni dovolj. To ni nič.” – Alina Meško, ZPS

Hitri krediti so dragi krediti, zato je vprašanje, ali obstaja cenejša pot za premostitev trenutne finančne krize posameznika, na mestu. Stroški se med posameznimi bankami precej razlikujejo, primerjava je zelo zahtevna, večina pa hitri kredit poišče v svoji banki, saj je to najhitrejša pot. Česa naj ne bi kupili s kreditiranjem, sploh ne s hitrim?

“Pri potrošniških kreditih se je treba udariti po prstih. Jaz bi se tistemu televizorju odpovedal in nogomet gledal pri sosedu.” – Branko Železnik, Ljubljanska borza

V prvi Tečajnici na Rok Kužel in Branko Železnik gradita premoženjsko piramido. Ta je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bonbončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti.

Vsakdo bi moral imeti na strani najmanj trikratnik svojih mesečnih izdatkov!

Premoženjska piramida je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bombončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti.

Slovenci imamo po podatkih Banke Slovenije privarčevanih 18,5 milijarde evrov prihrankov. V povprečju ima torej vsak privarčevanih 9.250 evrov. Sedemdeset odstotkov jih ima denar na transakcijskem računu. Napaka! Kot pravi svetovalec Mitja Vezovišek, bi moral imeti vsakdo na strani najmanj tri-, najbolje pa 12-kratnik osebnih mesečnih izdatkov. “A ne na transakcijskem računu. Najprimernejši za to je varčevalni račun.”

Finančna piramida naj bi bila zgrajena tako, da je največ sredstev namenjenih zaščiti za primer izgube delovne sposobnosti. To ima za posledico nezmožnost odplačevanja morebitnih dolgov in drugih stroškov. Nato je treba vzpostaviti redno mesečno varčevanje, ki naj za dolgoročne cilje predstavlja približno deset odstotkov mesečnih prihodkov. Možnosti je več: delniški skladi so ena od možnosti. Ko se premoženje povečuje, dodajamo bombončke: obveznice, lahko kakšen gram plemenitih kovin, kriptovalute. Na vrhu piramide je torej nekaj, kar lahko pogrešimo in nas ob morebitni izgubi vrednosti ne bo bolelo.

“Investiranje je kot šah: treba je sedeti na rokah. V času kriptomanije so številni kupovali kriptovalute takrat, ko so bile te najdražje, in jih prodajali tudi po 10-krat nižji ceni.” – Branko Železnik

Finančna pismenost je eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in navsezadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov.

Napovedna oddaja nove serije Tečajnica

Finančna pismenost je eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in navsezadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov. V seriji oddaj z naslovom Tečajnica bosta različne teme s področja finančne pismenosti obravnavala Rok Kužel in Branko Železnik, vodja razvoja na Ljubljanski borzi.

“Že na ravni osebne potrošnje se kaže, da revnejši prebivalci niso nujno finančno nepismeni. Umetnost je privarčevati tisti prepotrebni evro.”

Finančni komentar je prispeval pomočnik direktorja naložbenega sektorja KD Skladov Aleš Lokar: