Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb.

Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani.

Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega  iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.