V tokratni Intelekti smo govorili o pomenu javnega prostora, o vlogi urbanizma in o posledicah neoliberalizma v mestih. Ali je mesto kot prostor svobode še vedno enako dostopno vsem družbenih skupinam pod enakimi pogoji ali pa tudi mestni urbanizem vse bolj podlega kapitalu in tržni dopadljivosti? Kako se je zaradi epidemije spremenila vloga javnega prostora? Z gosti Alenko Korenjak, Matevžem Grando, Klemnom Ploštajnerjem in dr. Milošem Koscem smo iskali odgovor tudi na spraševanje o tem, v kakšnih mestih si v prihodnje sploh želimo živeti.

Ali je mesto kot prostor svobode še vedno dostopno vsem pod enakimi pogoji ali vse bolj podlega kapitalu ter tržni dopadljivosti?

“Če je mesto lepo, še ne pomeni, da se imajo vsi v njem fajn!” so leta 2016 zapisali uporabniki in uporabnice tovarne Rog. Danes je slednja porušena, uporabnice in uporabniki pa izgnani. Dogodek bo v tokratni Intelekti služil kot izhodišče za pogovor o pomenu javnega prostora, o vlogi urbanizma in za razpravo o posledicah neoliberalizma v mestih.  Z gosti bomo iskali odgovor na spraševanje o tem, v kakšnih mestih si v prihodnje sploh želimo živeti. So to zgolj lepa, čista in urejena mesta, všečna tržni logiki ali mesta polna heterogenosti in strpnega sobivanja; takšna, kjer imajo možnost bivanja in participacije vsi pod enakimi pogoji? Kaj je o mestih razgalila epidemija in ali smo se iz tega česa naučili? Svoje poglede bodo predstavili arhitekt in publicist dr. Miloš Kosec, sociolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede Klemen Ploštajner, arhitektka in vodja društva prostoRož Alenka Korenjak in arhitekt ter sourednik revije Outsider Matevž Granda.