7. januarja letos so v Medicinskem centru Univerze v Marylandu v Združenih državah Amerike prvič do zdaj človeku uspešno presadili živalsko srce. Bolnik za zdaj dobro okreva. »Izvedli smo prvi tovrstni poseg na svetu. Nihče ni vedel, kako se bo izšlo. Sam na tem področju delam že trideset let. Računal sem, da telo srca ne bo zavrnilo, vendar sem na primeru presaditev pri pavijanih vedel, da se lahko zgodi tudi kaj nepričakovanega. Ko je srce začelo biti, smo si zato vsi oddahnili. Srce je delovalo, telo ga ni zavrnilo in tako je še vedno – po sedmih tednih še vedno odlično deluje,« pravi prof. Muhammad Mohiuddin, ki na Univerzi v Marylandu v Združenih državah Amerike s kolegom kirurgom prof. Bartleyem Griffithom vodi program srčnih ksenotransplantacij. To je strokovni izraz za presaditev žive celice, tkiva ali organa iz ene živalske vrste v drugo. Kirurški poseg, ki ga je odobrila ameriška Agencija za zdravila, odmeva tudi v Sloveniji, kjer smo po številu presajenih človeških src na prebivalca prvi na svetu. Več v Intelekti. Sodelujejo: kirurg prof. dr. Muhammad Mohiuddin (Medicinski center Univerze v Marylandu), kardiolog prof. dr. Bojan Vrtovec in kirurg doc. dr. Ivan Kneževič (Univerzitetni klinični center Ljubljana) ter travmatolog Andrej Gadžijev (Slovenija-transplant). Pripravil Iztok Konc.

Foto: HANDOUT/EPA-EFE/Shutterstock/UMSOM

"Če se bo dobro izšlo in nam bo uspelo dobiti vsa dovoljenja, ne bo nikogar več, ki bi umrl zaradi pomanjkanja organov," pravi prof. Mohiuddin

Sedmega januarja letos so v Medicinskem centru Univerze v Marylandu v Združenih državah Amerike prvič do zdaj človeku uspešno presadili živalsko srce. Bolnik za zdaj dobro okreva. "Izvedli smo prvi tovrstni poseg na svetu. Nihče ni vedel, kako se bo izšlo. S tem področjem se ukvarjam že trideset let. Računal sem, da telo srca ne bo zavrnilo, vendar sem na primeru presaditev pri pavijanih vedel, da se lahko zgodi tudi kaj nepričakovanega. Ko je srce začelo biti, smo si zato vsi oddahnili. Srce je delovalo, telo ga ni zavrnilo in tako po sedmih tednih še vedno odlično deluje," pravi prof. Muhammad Mohiuddin, ki na Univerzi v Marylandu v Združenih državah Amerike s kolegom kirurgom prof. Bartleyjem Griffithom vodi program srčnih ksenotransplantacij. To je strokovni izraz za presaditev žive celice, tkiva ali organa iz ene živalske vrste v drugo. Kirurški poseg, ki ga je odobrila ameriška Agencija za zdravila, odmeva tudi v Sloveniji, kjer smo po številu presajenih človeških src na prebivalca prvi na svetu.

Sodelujejo: kirurg prof. dr. Muhammad Mohiuddin (Medicinski center Univerze v Marylandu), kardiolog prof. dr. Bojan Vrtovec in kirurg doc. dr. Ivan Kneževič (Univerzitetni klinični center Ljubljana) ter travmatolog Andrej Gadžijev (Slovenija-transplant).

Prof. Muhammad Mohiuddin: "To je bilo treba narediti; ta poseg smo morali izvesti. Ne moremo si več privoščiti, da tega ne bi naredili. Menim, da nam bo ta presaditev omogočila nekatera spoznanja, do katerih iz preučevanja presaditev na živalih ne moremo priti. Lahko bomo odgovorili na vprašanje, ali moramo spremeniti še več prašičjih genov, da se ne bo zgodila zavrnitev prašičjega srca. In tudi če se v človeškem telesu pojavi še kakšen nov način zavrnitve živalskega organa. Menim, da ni bilo prezgodaj. Navsezadnje so skušali to storiti že dalj časa. Veliko centrov je pripravljenih, nam pa je Agencija za hrano in zdravila dovolila, da smo poseg izvedli pred njimi."

Dovoljenje za poseg so prof. Muhammad Mohiuddin in sodelavci dobili 31. decembra 2021; sedem dni pozneje, 7. januarja 2022, pa so spremenjeno prašičje srce presadili težko bolnemu pacientu. "Če se bo dobro izšlo in nam bo uspelo dobiti vsa dovoljenja regulatornih agencij, ne bo nikogar več, ki bi umrl zaradi pomanjkanja organov. Ne glede na to, na kateri organ čaka: na srce, jetra, na ledvice ali pljuča – organov bo dovolj. Vsak, skoraj vsak bo lahko dobil ustrezen organ."