Človeštvo je v bitki proti pandemiji koronavirusa trenutno brez globalnega vodenja, čeprav bi ga – skupaj s tesnejšim mednarodnim sodelovanjem – potrebovalo za učinkovit spopad s to izjemno nalezljivo boleznijo, je sredi prejšnjega meseca v ameriški reviji Time razmišljal izraelski zgodovinar in filozof Yuval Noah Harari. Čeprav so karantene kratkoročno ključnega pomena za zaustavitev posameznih epidemij, bi – ob odsotnosti globalnega vodenja in mednarodnega sodelovanja – morebitni izolacionizem vodil k še večjemu gospodarskemu in družbenemu zlomu, ne da bi ponudil resnično zaščito pred nalezljivo boleznijo.

Nekaj dni kasneje je Harari nadaljeval svoja razmišljanja za britanski časnik Financial Times. Yuval Noah Harari je poudaril, da naj si pri odločanju, kako premagati neposredno grožnjo zdravju ljudi, politični voditelji zastavijo še naslednje vprašanje: v kakšnem svetu želimo živeti po koncu pandemije? Po Hararijevi oceni imajo na voljo spekter izbir med totalitarnim nadzorom in državljanskim opolnomočenjem ter nacionalistično izolacijo in globalno solidarnostjo.

Razmisleke, ki so jih Harari in drugi intelektualci v zadnjem mesecu objavili v domačih in tujih medijih, je zbral in prevedel Urban Tarman.

Amnezija in litteris je naslov eseja nemškega pisatelja Patricka Süskinda. Ker lahko v teh dneh morda več časa namenjamo branju, velja prisluhniti pisateljevemu razmišljanju o tem, kaj ostane od tistega, kar preberemo. Esej Patricka Süskinda je prevedla Staša Grahek.

»Ne bojim se, da bi zbolel. Česa pa potem? Bojim se, kaj vse bi se lahko spremenilo. Bojim se spoznanja, da so temelji civilizacije, kakršno poznam, kot hišica iz kart. Bojim se izničenja, pa tudi njegovega nasprotja: tega, da bi strah minil, ne da bi nas spodbudil k spremembam.«

Tako v svojem izjemno aktualnem eseju z naslovom V času epidemije zapiše pisatelj Paolo Giordano. Ta uspešen italijanski romanopisec je v zadnjih treh tednih, ko je v običajen potek naših življenj zarezal koronavirus, napisal esej, v katerem z različnih vidikov obravnava vprašanje epidemije. Giordanovo besedilo je v Italiji izšlo danes, v slovenščini pa bo kot e-knjiga na voljo od naslednjega tedna, 31. marca bo izšla še tiskana izdaja. Za slovensko različico eseja so poskrbeli pri založbi Mladinska knjiga, poslovenila ga je Jerca Kos, ki smo jo poklicali v Rim. Ob pogovoru s prevajalko pa lahko premierno v oddaji slišite tudi nekaj odlomkov iz Giordanovega besedila.

Vabljeni k poslušanju!

Na letošnjiem festivalu Fabula - literature sveta je gostoval Kristian Novak, hrvaški pisatelj, ki je s svojim drugim romanom Črna mati zemla tudi pri nas vzbudil precej pozornosti, zdaj pa je prav tako v prevodu Đurđe Strsoglavec izšel še njegov najnovejši roman Cigan, ampak najlepši. Oba romana sta postavljena v Medžimurje, skupni pa so jima tudi liki z roba družbe in strahovi, ki jih preganjajo. Pisatelja je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar.

V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki lahko poslušate pogovor z gostom letošnjega festivala Fabula, nemškim pisateljem Bernhardom Schlinkom. Po uspešni karieri sodnika in profesorja prava je Schlink leta 1987 izdal prvo kriminalko z glavnim likom detektiva Selba. Sledili sta še dve kriminalki, leta 1995 pa je objavil roman Bralec. To je bil prvi nemški roman, ki se je uvrstil na vrh lestvice prodajnih uspešnic New York Timesa. Leta 2008 je režiser Stephen Daldry po romanu posnel film, ki je igralki Kate Winslet med drugim prinesel oskarja za glavno žensko vlogo. Po treh detektivskih knjigah Bernharda Schlinka, po romanih Bralec, Vrnitev domov in Konec tedna ter zbirki zgodb Ljubezenski pobegi lahko zdaj v slovenščini beremo tudi njegov najnovejši roman Olga v prevodu Braneta Čopa. Z Bernhardom Schlinkom se je pogovarjala Tesa Drev.

Tretjega februarja je v Cambridgeu v Angliji umrl George Francis Steiner, ameriški literarni kritik, esejist, filozof, pisatelj, prevajalec in profesor, star devetdeset let. Bil je eden najvidnejših intelektualcev našega časa, avtor esejev in besedil, ki opozarjajo na anomalije zahodne družbe, zelo pogosto na probleme z jezikom in književnostjo, saj je bil profesor primerjalne književnosti na različnih univerzah v Ameriki in Evropi. V času, ko je bil George Steiner profesor na ženevski univerzi, je bil v francoski reviji Magazine littéraire objavljen pogovor z uglednim profesorjem. Prevedla ga je Tadeja Krečič Scholten, urednica oddaje.

Severnoirska pisateljica Jan Carson je za svoj drugi, lani objavljeni roman Požigalci prejela nagrado Evropske unije za literaturo. V središču romana sta očeta, ki se spopadata z dediščino težav oziroma severnoirskega konflikta med protestanti in katoliki, ki je v zadnjih desetletjih 20. stoletja tako boleče zaznamoval ne samo Severno Irsko, temveč je odmeval daleč čez njene meje. Z Jan Carson se je lani novembra pogovarjala Tina Poglajen.

Pogovor z režiserko Dano Budisavljević, ki je posnela film Dnevnik Diane Budisavljević. V njem predstavi zgodbo o Avstrijki, katoličanki in gospodinji, ki je med drugo svetovno vojno iz hrvaških ustaških taborišč rešila tisoče pravoslavnih otrok. O oddaji spregovorita tudi igralka Alma Prica in eden od preživelih otrok, danes 80-letni gospod Živko Zelenbrz.

Na fotografiji: Diana Budisavljević

V oddaji Razgledi in razmisleki se bomo ob stoti obletnici rojstva spomnili velikega italijanskega režiserja Federica Fellinija. Ob tej priložnosti je v tržaškem razstavišču Skladišče idej na ogled fotografska razstava o dveh filmskih mojstrovinah Federica Fellinija: Sladko življenje ter Osem in pol.

Stote obletnice njegovega rojstva so se v Italiji spomnili 20. januarja in pripravili več spominskih prireditev.

Trst tako ni izjema, razstava pa predstavlja fotografska dela treh znamenitih fotografov in mojstrovih sodelavcev. Razglede in razmisleke je pripravila Neva Zajc.

Foto:Library of Congress. New York World-Telegram & Sun Collection. http://hdl.loc.gov/loc.pnp/cph.3c21239

Na Slovenskem poznamo Joséja Morello po romanu z naslovom Kakor poti v megli v prevodu Ferdinanda Miklavca. Avtor je konec lanskega leta obiskal Slovenski knjižni sejem – takrat ga je Andrej Rot povabil pred mikrofon. Govoril je predvsem o romanu Kakor poti v megli - gre za življenje avstrijskega anarhista in psihoanalitika Otta Grossa – dotaknila pa se je tudi romana West end, za katerega je lani prejel nagrado Gijón.

avtor fotografije: Andrej Rot