Razkošje v glavi

By RTVSLO – PrviSociety & Culture Documentary Relationships

Razkošje v glavi episodes

December 03, 2022 Mateja Gomboc
Mateja Gomboc je pisateljica, prevajalka, profesorica in avtorica učbenikov za slovenski jezik. V oddaji razgrinja, kako vanjo 'vstopi zgodba'; pojasnjuje, kako je za dobro pedagoško delo treba 'žareti'; ter ovrednoti prispevek njene družine k njenemu pisateljskem delu.
28 min
November 26, 2022 Maks Merela
Ob koncu osnovne šole si vsakdo začrta svojo življenjsko pot oziroma se odloči, ali bo nadaljeval šolanje, študiral ali pa si bo poiskal zaposlitev. Pomembno vlogo ima pri nekaterih tudi to, kar počnejo njegovi starši. Maks Merela je tako sledil očetovim stopinjam, saj je imel njegov oče doma manjšo mizarsko delavnico, kjer se je Maks zaljubil v les. Poleg tega je oče delal v podjetju LIP Radomlje, kjer so izdelovali masivno pohištvo. Maks je po tej poti dobil tudi štipendijo in je potem nadaljeval šolanje na Srednji lesarski šoli v Ljubljani. Tam so bili tako odlična ekipa dijakov, se spominja Maks, da so se skupaj odločili, da bodo nadaljevali študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer lesarstvo. Ker je bil štipendist podjetja LIP Radomlje, se je po diplomi zaposlil v tem podjetju, kjer je po letu dni pripravništva pridobil status mladega raziskovalca iz gospodarstva. Po doktorskem študiju se je zaposlil na Biotehniški fakulteti. Izredni profesor dr. Maks Merela je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
23 min
November 19, 2022 Aigul Hakimova
»Politična imaginacija mora obstajati pri vsakem človeku. Človek mora sanjati, človek si mora želeti nečesa, se prepustiti nečemu, kar ni samo vsakdan, rutina, skrb za preživetje,« pravi dolgoletna aktivistka Aigul Hakimova, ki se je iz rodne Kirgizije v Slovenijo preselila pred dvajsetimi leti.
Aigul Hakimova je že več kot dvajset let ena najbolj prepoznavnih in ognjevitih protagonistk različnih aktivističnih skupin in gibanj, ki opozarjajo na ljudi z roba slovenske družbe, pa naj gre za izbrisane, brezposelne, migrante in begunce ali pa tuje delavce, ki za minimalne zneske gradijo naše nakupovalne centre. Vendar pa je pri Kirgizijki, ki se občasno ukvarja tudi s turističnim vodenjem, vsaj tako kot družbeno angažiranje zanimiva tudi njena življenjska zgodba, ki je do tega angažiranja pripeljala in je z njim prežeta. O njenem odraščanju v sovjetski in post-sovjetski ruralni Kirgiziji, o tem, kako je iz tamkajšnje prestolnice Biškek, kjer je študirala mednarodne odnose in diplomacijo, prišla v Ljubljano in tu spoznala politično organiziranje »od spodaj«, ter o njenem pogledu na migracije in splošen družbeno-ekonomski razvoj postsocialističnega sveta, se je z Aigul Hakimovo za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.
42 min
November 12, 2022 Anton Lesnik
»Moje življenje se je začelo v majhnem zaselku pod vrhom Uršlje gore, imenovanem Plešivec. Tam sta nekoč pred drugo svetovno vojno stali dve graščini veleposestnika Skubica, ena je bila lovski dvorec. Med vojno je ena izmed teh zgradb pogorela, zraven nje pa je stala majhna lesena koča, v kateri so stanovali gozdni delavci. Eden izmed teh je bil tudi moj oče. Plešivca se spomnim le iz pripovedovanja staršev, ker sem bil še zelo majhen. Zanimivo je, da sem pri devetih mesecih zbolel za davico. V tistih krajih ni bilo ne cest ne elektrike, pozimi je bilo veliko snega in tako so me na sankah peljali več ur daleč v bolnišnico v Slovenj Gradcu. Tam so mi rešili življenje. V podobnem času je tudi sestrica moje poznejše žene, živeli so v Ljubljani, zbolela za davico, vendar je umrla, čeprav so bili zdravniki v mestu na dosegu.« Tako je začel pripoved o sebi Anton Lesnik, gost v oddaji Razkošje v glavi; njen avtor je Milan Trobič.
31 min
November 05, 2022 Aleš Arih
Ko je leta 1969 začel službovati kot profesor zgodovine in geografije na tedanji Srednji ekonomski šoli v Mariboru je bil manj kot desetletje starejši od svojih dijakinj in dijakov. Danes, ko jih šteje 80, je predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra v Mariboru in gost Razkošja v glavi. Profesor Aleš Arih iz Maribora. Preteklost in potovanja ga zanimata, odkar ve zase, zato odločitev za študij ni bila težka. Pedagoški poklic pa je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja zamenjal za delo pri tedanjem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru. Tam in tedaj se je prvič srečal s tematiko, ki mu danes več kot le izpolnjuje čas. S člani Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra skrbi za ohranjanje spomina na čase, ki so mimo in na ljudi, ki jih že dolgo ni več. Z njim se je pogovarjal Stane Kocutar.
31 min
October 29, 2022 Tine Schein: Narava ni banka, iz katere bi le jemali!
Tine Schein je velik poznavalec in zaščitnik narave, predvsem tiste okoli Cerknice. Po izobrazbi je sicer arheolog, bil pa je eden glavnih pobudnikov ustanovitve zaščitenega območja okoli Cerkniškega jezera. Ko je bil župan občine Cerknica, mu je to z ekipo tudi uspelo, Notranjski regijski park pa letos praznuje 20. obletnico obstoja. Z njim smo se pogovarjali o Cerkniškem jezeru, našem odnosu do okolja in zgodovine, o arheologiji in najdbi čisto pravega zaklada.
32 min
October 29, 2022 Tine Schein
Gost oddaje Razkošje v glavi je velik poznavalec in zaščitnik narave, predvsem tiste okoli Cerknice. Tine Schein, po izobrazbi sicer arheolog, je bil eden glavnih pobudnikov ustanovitve zaščitenega območja okoli Cerkniškega jezera. Ko je bil župan občine Cerknica, mu je to tudi uspelo, Notranjski regijski park pa letos praznuje 20. obletnico obstoja. Z njim smo se pogovarjali o Cerkniškem jezeru, našem odnosu do okolja in zgodovine, o arheologiji in najdbi čisto pravega zaklada.
31 min
October 22, 2022 Evald Flisar
Najbolj brani, prodajno najbolj uspešni pa v mednarodnem okolju tudi največkrat prevedeni roman slovenske književnosti po drugi svetovni vojni – Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja – pripoveduje o nezadovoljnem moškem srednjih let, ki se iz Evrope odpravi v Kašmir, da bi se visoko v tamkajšnjih gorah – pod budnim očesom modreca Joganande – soočil s samim seboj in svojimi demoni, predvsem z razbohotenim egom in krčevito potrebo po intelektualnem in materialnem obvladovanju oziroma posedovanju lastnega sveta. In čeprav imamo ob Čarovnikovem vajencu opravka z literarno izbrušenim besedilom, v katerem pač ne manjka očitno izmišljenih epizod, je vendarle obče znano, da roman precej neposredno izrašča iz avtorjeve osebne, avtobiografske izkušnje, iz vsega tistega torej, kar se mu je samemu primerilo. Ne le da Flisar sam tega nikoli ni skrival, junaka svojega romana je celo povsem eksplicitno poimenoval Evald. Toda kakšna je bila pot, ki je Flisarja iz Slovenije navsezadnje pripeljala pod vrhove Himalaje? – Odgovor smo iskali v tokratnem Razkošju v glavi. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
foto: Evald Flisar (MMC / BoBo)
33 min
October 22, 2022 Evald Flisar
Saj je res dolgo živel v tujini, a je vseeno malce presenetljivo slišati avtorja najbolj uspešnega romana sodobne slovenske književnosti priznati: »Še danes se lažje izražam v angleščini kakor v slovenščini.«
Najbolj brani, prodajno najbolj uspešni pa v mednarodnem okolju tudi največkrat prevedeni roman slovenske književnosti po drugi svetovni vojni – Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja – pripoveduje o nezadovoljnem moškem srednjih let, ki se iz Evrope odpravi v Kašmir, da bi se visoko v tamkajšnjih gorah – pod budnim očesom modreca Joganande – soočil s samim seboj in svojimi demoni, predvsem z razbohotenim egom in krčevito potrebo po intelektualnem in materialnem obvladovanju oziroma posedovanju lastnega sveta. In čeprav imamo ob Čarovnikovem vajencu opravka z literarno izbrušenim besedilom, v katerem pač ne manjka očitno izmišljenih epizod, je vendarle obče znano, da roman precej neposredno izrašča iz avtorjeve osebne, avtobiografske izkušnje, iz vsega tistega torej, kar se mu je samemu primerilo. Ne le da Flisar sam tega nikoli ni skrival, junaka svojega romana je celo povsem eksplicitno poimenoval Evald. Toda kakšna je bila pot, ki je Flisarja iz Slovenije navsezadnje pripeljala pod vrhove Himalaje? – Odgovor smo iskali v tokratnem Razkošju v glavi. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
foto: Evald Flisar (MMC / BoBo)
33 min
October 15, 2022 Slepi pesnik in aforist Valter Čučkovič
»Belo palico imam zato, da vas opozorim na svojo slepoto, in ne sebe na vašo!« »Celo v slepoti je lahko svet barvit, le pobarvati ga moraš sam.« Aforizma sta iz knjige Črna svila z raskavo obrobo – Aforizmi o slepoti, ki jo je napisal Valter Čučkovič.
Ob današnjem mednarodnem dnevu bele palice smo v oddajo Razkošje v glavi povabili slepega pesnika in aforista Valterja Čučkoviča, ki se predstavlja z obširnim literarnim opusom. O njegovem življenju in ustvarjanju se je z njim pogovarjala novinarka Petra Medved.
29 min

About Razkošje v glavi

From the publisher's feed

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je…