Razkošje v glavi

Dr. Marija Strojnik, poročena Scholl, je svetovno priznana astrofizičarka, v mehiškem Leonu zdaj raziskuje eksoplanete v vesolju. Je častna članica Ameriške optične zveze in prva ženska, ki je prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko. Uvršča se med 500 najpomembnejših znanstvenikov na svetu. Njen največji dosežek danes uporabljamo vsi – brez njega ne bi deloval navigacijski sistem na naših prenosnih telefonih, ladjah, letalih in vesoljskih sondah. Razvila je namreč inteligentni sistem za navigacijo satelitov po zvezdah s pomočjo posebne kamere.

Njegova formula za uspešno delo je predvsem veselje v poklicu in naravni dar da te nekaj zanima ter spodbuja. Gost današnje oddaje Razkošje v glavi bo Ferdinand Šerbelj, doktor umetnostne zgodovine in muzejski svetnik, ki velja za enega najpomembnejših slovenskih barokistov. Slovensko Umetnostnozgodovinsko društvo mu je letos podelilo nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva. Zagovarja znanje, predvsem, da si je treba čim več stvari zapomniti, saj več kot imamo znanja, laže delujemo na področju, ki nas zanima. Veliko predava, sodeluje na simpozijih in je vodnik na strokovnih ekskurzijah.

V sobotni oddaji Razkošje v glavi gostimo priznanega kardiologa, rednega profesorja dr. Danijela Petroviča, ki poleg profesorskih dolžnosti opravlja tudi delo na kliniki, tako da je v veliki meri združil teorijo s prakso. Deluje nekoliko zadržano in skromno, kar je vselej odlika velikih ljudi in strokovnjakov. Poleg medicine ga je v življenju zelo pritegnilo tudi igranje klarineta in saksofona, je ljubitelj gora in kolesarjenja in zelo predan družinski človek.

Aleša Štegra lahko označimo za enega ključnih protagonistov slovenske poosamosvojitvene književnosti. Na oder naše literature je stopil sredi devetdesetih s pesniško zbirko Šahovnice ur, ki ji je sledilo še pet knjig poezije – med njimi tudi z Veronikino nagrado ovenčani Kašmir – pa dva romana, potopis in več esejističnih zbirk. Od leta 2012 dalje enkrat letno izvede pisateljski performans, poimenovan Na kraju zapisano, kjer vsakokrat v drugem mestu na zemeljski obli v dvanajstih urah – brez podpore svetovnega spleta, brez knjig drugih avtorjev, brez vnaprej pripravljenih lastnih zapiskov pa tudi brez naknadnega popravljanja, dopolnjevanja ali piljenja zapisanega besedila – spiše esejistično intonirano knjižico kot živ, hipni odziv na okolje, sredi katerega se je znašel. Poleg tega je bil Šteger ob koncu devetdesetih med pobudniki oziroma ustanovitelji založbe Beletrina, kjer kot urednik dela še danes. Obenem po organizacijski plati bdi nad mednarodnim festivalom Dnevi poezije in vina, veliko pa tudi prevaja, še zlasti iz nemščine in španščine. A kaj se pravzaprav skriva za vsemi temi podatki? Kako dejansko razmišlja in ustvarja Aleš Šteger? Odgovore smo iskali v Razkošju v glavi na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

»Ilustracija ni nekaj lahkega, češ, narišeš pač nekega kužka in je to dovolj. Podpirati mora besedilo, da skupaj tvorita organizem in naredita slikanico brezčasno. Kajti slikanica ni samo prva otroška knjiga. Dobra slikanica lahko nagovori tako otroke kot tudi odrasle.« Tako o svojem delu razmišlja akademska slikarka in ilustratorka Jelka Reichman.

Mag. Miha Mlinar je arheolog, rojen je bil leta 1971 na Mostu na Soči, kjer živi še danes. Po gimnaziji v Tolminu se je odločil za študij arheologije, ki ga je končal na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1999 z diplomsko nalogo Vipavska dolina v prazgodovini. Svojo pot je nadaljeval s podiplomskim študijem, ki ga je končal leta 2008 z magistrsko nalogo Most na Soči -Sv. Lucija: izkopavanja na grobišču med leti 2000 in 2002. Zaposlen je v Tolminskem muzeju kot kustos za področje arheologije, od leta 2010 kot muzejski svetovalec. Ukvarja se predvsem s problematiko železnodobnih kultur in arheologijo Posočja. Je avtor kulturnozgodovinske poti Čez Most po modrost na Mostu na Soči ter avtor oziroma soavtor številnih arheoloških razstav, med njimi arheološkega dela stalne razstave Naplavine obsoške zgodovine v Tolminskem muzeju. Objavlja znanstvene, strokovne in poljudne članke v domačih in tujih publikacijah. Mag. Miha Mlinar je gost oddaje Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Gost oddaje Razkošje v glavi je fotograf, letalec in tehnološki navdušenec Janez Kotar, eden najpomembnejših ustvarjalcev na področju fotografije iz zraka pri nas ter direktor inštituta, ki skrbi za razvoj ter varno in ustrezno uporabo sistemov brezpilotnih letalnikov, dronov.

Zaslužna profesorica dr. Albina Nećak Lük se je vse življenje posvečala jeziku. Doktorirala je iz teme Družbene razsežnosti dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju v Prekmurju in se temu vprašanju posvečala vrsto let. Napisala je tudi študijo; ta je postala sestavni del učnega programa. Predavala je tako na mariborski kot na ljubljanski univerzi ter do upokojitve na filozofski fakulteti vodila katedro za uporabno jezikoslovje.

Začeli bomo – na začetku. V tistih povojnih dneh, ko si je deklica Marjanca najprej čisto od blizu ogledala prve barvice, ki so se znašle v njenih rokah, potem pa je z njimi potegnila prve živopisne črte po papirju. Na koncu pa bomo pripoved zaokrožili v sedanjosti, ko zdaj tudi druženje z vnukinjo in vnukom odščipne dnevom nekaj tistih uric, ko je svetloba ravno prava, da lahko na belini listov zaživijo podobe praviloma vsaj za ščepec hudomušnih bitij, ki na koncu v slikanicah in knjigah burijo domišljijo otrok, pa tudi njihovih staršev. In vmes bo seveda zanimiva, predvsem pa plodovita življenjska in poklicna pot akademske slikarke Marjance Jemec Božič, ki je lani, ko sta si poletje in jesen podala roko, dopolnila 90 let, njene ilustracije pa že več kot šest desetletij bogatijo vsebino več kot dvesto knjig in tudi televizijskih slikanic. Na klepet v oddaji Razkošje v glavi je umetnico povabil Dušan Berne.

Življenje je res polno presenečenj, bi lahko ponovili že malce oguljeno frazo, ki jo večkrat slišimo, ko se pogovarjamo o izkušnjah, ki zaznamujejo bivanje posameznikov v času in prostoru. Včasih so te izkušnje zelo pozitivne, drugič spet ne. Arheologinja dr. Daša Pavlovič ima takih izkušenj kar nekaj. Želela je preučevati prazgodovino, pa se je usmerila v zgodnji srednji vek. Ko je bila brez službe, je prodajala nakit v zasebni trgovinici. Leta 2014 pa je skupaj s prijateljico zbrala za 15 tovornjakov humanitarne pomoči, namenjene prebivalcem Bosne in Hercegovine, ki jih je takrat prizadela vodna ujma. V uvodu v svojo doktorsko disertacijo je med drugim zapisala: »Moji starši so zakon! Hvala za vso podporo, potrpežljivost, mir, vsako vrečko napolitank, tone čokolade, radič Verona in topel dom. Predvsem pa hvala, da niso niti enkrat podvomili vame. Brez njih preprosto ne bi zmogla!« Dr. Daša Pavlovič bo gostja oddaje Razkošje v glavi, njen avtor pa je Milan Trobič.