Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost (avtorica fotografije za predstavo V iskanju smisla (2023): Anastasiya Lobanovskaya).

.