Razvijalci informacijsko komunikacijskih tehnologij nam že desetljetje napovedujejo svet avtonomnih povezanih naprav, ki jih upravljajo senzorji, algoritmi in avtonomna umetna inteligenca. Ta svet bo z nami izvrstno sodeloval, saj bo znal napovedati ne le vsak naš korak temveč vsako našo misel. Pa bomo morali večjo varnost, učinkovitost in udobje plačati z zasebnostjo, svobodo in demokracijo? Vsaj tako se zdi, če se pravila podatkovne ekonomije, ki veljajo danes, ne bodo spremenila. Kako torej regulirati digiatlne tehnologije? odgovori v tokratni INtelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Tehnologij ne moremo regulirati, če do njih nimamo dostopa

Razvijalci informacijsko-komunikacijskih tehnologij nam že desetletje napovedujejo svet avtonomnih povezanih naprav, ki jih upravljajo senzorji, algoritmi in avtonomna umetna inteligenca. Ta svet bo z nami izvrstno sodeloval, saj bo znal napovedati ne le vsak naš korak, temveč vsako našo misel. Pa bomo morali večjo varnost, učinkovitost in udobje plačati z zasebnostjo, svobodo in demokracijo? Vsaj tako se zdi, če se pravila podatkovne ekonomije, ki veljajo danes, ne bodo spremenila.

Pionirka raziskovanja mladine, zaslužna profesorica doktorica Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani spomni, da je bil vznik novih tehnologij elektronske industrije v 80. letih 20. stoletja namenjen tudi temu, da bi se mladi z ulice, kjer so ustvarjali svoje avtonomne kulturne izraze in se vse bolj kritično odzivali na dogajanje v družbi, vrnili v svoja domača okolja. Med pandemijo smo mlade dobesedo zaprli med štiri stene, kjer je čas, ki so ga preživeli za zasloni, eskaliral.

"Predvsem je treba vedeti, da to ni svet. To je artefakt sveta, to je ponaredek sveta."

Vendar ta lažni svet prinaša realne dobičke, predvsem zato, ker ni reguliran. Facebook, Instagram, Tiktok in Twitter, kjer se oblikujejo mnenjski mehurčki, v katerih odmevajo laži in se širi propaganda, služijo z osebnimi podatki uporabnikov. Španska pisateljica in tehnološka novinarka Marta Peirano pravi, da je regulacija spletnih gigantov ta hip nemogoča:

"Ne moreš regulirati stvari, do katerih nimaš dostopa. To je tako, kot da bi želel namestiti radarje v avtocestni predor, v katerega ne moreš vstopiti."

Trenutno aktualna neznanka je, kaj vse spletni giganti počnejo z našimi biometričnimi podatki. Te namreč Bruselj še posebej strogo ščiti. Strokovnjak za zasebnost Paul Bischoff:

"Iskreno povedano, tehnologije prepoznavanja obrazov ni tako težko narediti. Zasebna podjetja to ustvarjajo in potem so tu vlade, ki to kupujejo in uporabljajo na svojih ljudeh."

Ko uporabljamo aplikacije in storitve, se namreč strinjamo s predajo osebnih podatkov in tako nad njimi izgubimo vso moč. Pa jo še lahko dobimo nazaj?

"Vsi imamo v vsakem trenutku možnost začeti drugače razmišljati o teh razmerah, zahtevati od odgovornih odgovore in potem opazovati, kako se začne krogla kotaliti."

Optimistično opominja kritik tehnodeterminizma Domen Savič z  Zavoda Državljan D.