Beseda koronavirus je že nekaj tednov stalnica našega besednjaka. Zna biti, da bo postala tudi beseda leta. Mediji se te teme lotevamo vsak dan z različnih zornih kotov, tokrat pa z vidika, ki je do zdaj izostal – z vidika pravopisa. Zakaj besedi korona in virus zapišemo skupaj, je vprašanje, ki si ga je zastavila Andreja Gradišar in tako prišla do oddaje Kiks o tvorjenkah.

Beseda koronavirus spada med zloženke - pravopis jasno zahteva, da te pišemo skupaj

Beseda koronavirus je že nekaj tednov stalnica našega besednjaka. Mediji se te teme lotevamo vsak dan. Danes pa se jo bomo lotili na način, kot tega še nismo storili – z vidika pravopisa. Zakaj besedi korona in virus zapišemo skupaj, je vprašanje, ki smo ga zastavili dr. Heleni Dobrovoljc, višji znanstveni sodelavki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

“Slovenska slovnica uči, da so za slovenščino značilne zveze, ko levo od samostalniškega jedra, ki je v tem primeru “virus”, lahko stoji le pridevnik. Če pa je levo samostalnik, se zveza dveh samostalnikov piše skupaj, torej kot zloženka. Besedi “korona” in “virus” sta samostalnika, “koronavirus” je zloženka.”

Tvorjenke, med katere spada zloženka koronavirus, so stalnica slovenščine, čeprav so jih jezikoslovci vztrajno izganjali iz knjižne slovenščine še skozi celotno 20. stoletje. Dve besedi pa lahko povežemo tudi z vezajem. Uporabimo ga tedaj, ko povežemo dve enakovredni sestavini v priredno zloženko (modro-belo-rdeča zastava, slovensko-italijanska meja).

Ko se odločamo, ali dve besedi zapisati narazen ali skupaj, si lahko pomagamo tudi z naslednjim:

“Pravopisno pravilo pravi, da pišemo sestavine posamezne besedne zveze narazen, če jim lahko pripišemo navadni pomen (stati na poti‘na cesti’) in če med sestavine lahko vrinemo besedno enoto (po (svoji stari) navadi). Obstaja še tretje načelo: če zaporedja sestavin ne moremo zamenjati, jih je bolje pisati narazen,” pove dr. Dobrovoljc.