Vroči mikrofon

Ko je 600 metrov nad Hirošimo nastala ognjena krogla, je bila stara 12 let. Vse je v trenutku postalo rdeče. Barva jo je prevzela, spomnila jo je na sončni vzhod. Potem jo je vrglo ob tla. Kasaoka Sadae je danes 92 let stara hibakuša, ki s svojim pričanjem želi spodbuditi k razmisleku o grozotah jedrskega orožja, tragediji vojne in pomenu miru. Obiskala je tudi Ljubljano.

Sogovorniki:

Varuh človekovih pravic je v posebnem poročilu Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana dal več kot 50 priporočil, pri čemer so po njegovem mnenju še posebej skrb vzbujajoče navedbe, da naj bi se fizično in psihično nasilje v različnih oblikah izvajalo med drugim tudi nad starejšimi pacienti z demenco in močno agitiranih pacientih, ki bi jim bilo zaradi njihovega zdravstvenega stanja treba ponuditi njim prilagojeno zdravstveno obravnavo. Bi v tujini zdravstveno ustanovo, v kateri prihaja do takih nepravilnosti, kot so se dogajale v največji psihiatrični kliniki v Sloveniji, že zaprli?

Družba Plinovodi na Laborah v Kranju načrtuje gradnjo 2.5 kilometra dolgega odseka plinovoda. Trasa prenosnega plinovoda bo ponekod potekala tudi po sredini kmetijskih zemljišč, čemur lastniki odločno nasprotujejo in opozarjajo da bo z obremenitvijo nepremičnine in vpisom služnosti v javno korist omejeno njihovo nadaljnje gospodarjenje ter prihodnje razpolaganje z zemljišči. V Plinovodih pojasnjujejo, da sprememba trase ni mogoča tudi zaradi predpisanih odmikov na ureditvenem območju. Na kranjski mestni občini pa pojasnjujejo, da je bil za to območje pred štirimi leti na mestnem svetu sprejet občinski podrobni prostorski načrt, v katerem je bila načrtovana tudi prestavitev in obnova prenosnih plinovodov. V času javne razgrnitve niso prejeli nobenih pripomb. Kmetje lastniki zdaj dobivajo vabila za ustne obravnave na kranjski upravni enoti, ki vodi postopke. V prizadevanjih za drugačno rešitev, pomembno za ohranitev kmetijskih zemljišč, pa najemajo odvetnike.

Svet se spreminja pred našimi očmi, gospodarstvo in ekonomija pa z njim. Kako geopolitična svetovna trenja vplivajo na Slovenijo, kako hitro napredujeta Kitajska in Indija, je v svetovni ekonomiji še kaj prostora za Evropo? Slovenska vlada v letu 2025 napoveduje uvedbo nepremičninskega davka, pokojninsko reformo, zdravstvena reforma ostaja javnofinančna neznanka. Ob začetku leta in novega proračunskega obdobja se Nataša Zanuttini o aktualnih ekonomskih in gospodarskih vprašanjih pogovarja z ekonomistom dr. Mojmirjem Mrakom.

Svetovna zdravstvena organizacija je pandemijo novega koronavirusa razglasila marca 2020, od prvega izbruha pa je bilo po vsem svetu zabeleženih skoraj 777 milijonov primerov okužbe z virusom, ki povzroča bolezen covid-19. V 234 državah je za posledicami okužbe umrlo sedem milijonov ljudi, kažejo podatki decembra lani objavljenega poročila Svetovne zdravstvene organizacije. Pred natančno petimi leti so kitajski znanstveniki odkrili povzročitelja skrivnostne pljučnice, ki je izbruhnila v mestu Vuhan, to je bil novi koronavirus.

Vojna v Gazi in spremljajoče zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, nadaljevanje vojne v Ukrajini ter zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah so glavni poudarki leta na globalni ravni. V strnjenem pregledu pa pregledamo še nekatere druge teme, ki so zaznamovale leto, na primer evropske volitve in vojno v Sudanu, ki neupravičeno ostaja spregledana.

Mineva še eno burno politično leto v Sloveniji. Ni manjkalo afer ter takšnih in drugačnih političnih pretresov.

A kakor ugotavljata novinarki in politični analitičarki Tanja Gobec, TV Slovenija, in Metka Majer, Pop TV, ni bilo leto 2024 nič kaj bolj posebno od zadnjih nekaj let. Bo pa toliko bolj zanimivo leto 2025, ko bodo parlamentarne volitve vedno bližje.

Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.

Reka Una izvira na Hrvaškem in večinoma teče v Bosni in Hercegovini. Pred nekaj meseci se je na njenem izviru, ki sodi v zaščiteno območje Natura 2000, začela gradnja male hidroelektrarne. Reka je spremenila svoj tok, zaradi grobega posega v naravo je nekaj vasi ostalo brez pitne vode. Po protestih domačinov in ekologov, je Hrvaška gradnjo vendarle zaustavila, dogajanje pa odpira širša vprašanja varovanja in zaščite rek tudi na območju Evropske unije. Obiskali smo izvir reke Une, se pogovarjali z domačini in odgovornimi, in šli s turističnim tokom reke vse do Bihaća.

Živimo v času vse večjih potreb po električni energiji, hkrati se soočamo z več krizami, tudi okoljsko. Kako, če sploh, bomo zaznali, da bomo v novo leto vstopili z enim energetskim virom manj: Termoelektrarna Šoštanj bo opravljala le še gospodarsko javno službo za zagotavljanje toplote za Šaleško dolino. Hkrati so zneski na položnicah, ki jih trenutno plačujejo gospodinjstva, zamejeni in še ne kažejo resničnega novega obračunavanja omrežnine. Soočamo se tudi z energetsko revščino. Kakšna je prava kombinacija energetskih virov za Slovenijo in katera vprašanja si moramo zastaviti? O tem s prvim varuhom slovenskega energetskega sistema, direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem.