Vroči mikrofon

Avtoserviserji, združeni v Slovensko društvo avtostroke, zaradi nizkih urnih postavk že od poletja ne sprejemajo strank, ki so zavarovane pri Generaliju. Zavarovalnice na drugi strani očitke o prenizkih urnih postavkah zavračajo, prav tako ne zaznavajo večjega vpliva na zavarovance in na svoje poslovanje zaradi bojkota avtoserviserjev, včlanjenih v društvo. Tudi na Združenju zavarovalnic sporu ne dajejo večje teže, avtoserviserji pa grozijo, da bodo bojkot razširili še na druge zavarovalnice. Kako konflikt rešiti in kaj lahko pričakujejo potrošniki?

Sogovorniki:

Za praznike si v dobri veri podarjamo darila in domove odevamo v bleščeč sijaj. Premalo pa se zavedamo, da s prazničnim kičem pridejo tudi nezaželeni vsiljivci: svinec, kadmij in krom v božičnih okraskih, brom v svetlečih napeljavah, ftalati v umetnih drevescih. Gostja dr. Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan, znanstvenica, ki že vrsto let spremlja obremenjenost naših teles s strupenimi kemikalijami v okolju, opozarja na previdno zmernost.

Na Odseku za znanosti o okolju, ki ga vodi Milena Horvat, smo spoznali tudi delo raziskovalk dr. Janje Snoj Tratnik in dr. Tine Kosjek.

Foto: Uroš Hočevar/kolektiff

Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. O tem so nedavno govorili na okrogli mizi v Alpskem smučarskem muzeju v Begunjah, Aleš Smrekar pa je srečanje izkoristil tudi za iskanje morebitnega odgovora na bolj retorično vprašanje: "Ali je smučanje še slovenski nacionalni šport?"

Sogovorniki:

Vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, le pogojno uspešen podnebni vrh, vzpostavljanje nove Evropske komisije, sestavljanje ameriške predsedniške ekipe v Beli hiši … Na dolgoletni podlagi vseh kriz, ki se kar prehitevajo, se zdi, da nas brez kakšnega razmisleka in analize prehitevajo tudi dogodki. Številne zunanjepolitične teme pa na novo vzpostavljajo geopolitično razmerje sil.

Aktualno zunanjepolitično dogajanje analizira predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Matjaž Nahtigal.

V Sloveniji so še vedno ljudje, ki pozimi na ognju talijo sneg. Da otroci zjutraj v šoli ne bi preveč smrdeli. 60 let stara prebivalka romskega naselja še nikoli v življenju ni izkusila, kako je živeti z vodo in elektriko. Zavrača, da bi kradla, in si želi, da tega ne bi počeli niti njeni otroci in vnuki. Toda težko je hoditi v šolo neumit, premražen in delati nalogo ob sveči.

Sogovorniki:

Glede na ekstremne vremenske dogodke v zadnjem letu bi lahko pričakovali, da bo podnebna konferenca v Azerbajdžanu resnično prelomna. A kot kaže, ne bo. Kakšen bo izplen vrha, ki je že zdaj označen za finančnega? Kako države, tudi Slovenija, izpolnjujejo pretekle zaveze?

Poglejte gor in poslušajte Vroči mikrofon na Valu 202.

Sogovornika:

- okoljski ekonomist iz organizacije Umanotera Jonas Sonnenschein

- novinarka Špela Novak, ki je v Bakuju na 29. podnebni konferenci Združenih narodov

Naši poslušalci nam kar pogosto pišete, češ da opažate nenavaden pojav na nebu: kot da bi se čez nebo peljal vlak zvezd. Tja gor, v orbite nad nami namreč zadnja leta množično potujejo sateliti podjetja SpaceX. Zaradi tega pa vse več ljudi dviguje obrvi. Ne le da nam krnijo pogled v nebo, ampak postajajo tudi potencialna grožnja. Potem ko je še pred petimi leti nad nami v nižje ležečih orbitah krožilo približno 300 satelitov, naj bi jih čez pet let tam zgoraj potovalo 60.000. Posledično bo tam vse več vesoljskih smeti, ki postajajo resen in večplasten problem.

Rashid Masharawi je uveljavljeni palestinski filmski ustvarjalec, ki živi med Francijo in Zahodnim bregom. Njegov zadnji projekt From Ground Zero (Iz ničelne točke) je omnibus 22 kratkih filmov, ki so jih v zadnjem letu ustvarili filmski ustvarjalci v oblegani Gazi.

23-letna vizualna umetnica Bayan Abu Nahla do februarja, ko ji je uspelo pobegniti skozi Egipt, še nikoli ni bila zunaj »zapora«, kot pravi Gazi. Med bombardiranji je risala v svoj zvezek, a ugotovila, da je umetnost ne more zaščititi pred bombami.

V dolini reke Jadar v zahodni Srbiji, le nekaj kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino, naj bi zrasel nov rudnik litija. Kopalo naj bi ga podjetje Rio Tinto, projekt podpira srbska vlada, koristi od njega pa si obeta predvsem Evropska unija. Okoljevarstvene organizacije in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi rudnik pomenil potencialno okoljsko katastrofo, protesti po vsej državi se vrstijo že nekaj let. Kaj pa lokalni prebivalci? Kako na načrte gledajo tisti, ki bi morali zapustiti svoje domove? Kako živijo in kakšna narava jih obdaja? Odpravili smo se v dolino reke Jadar in v Gornje Nedeljice, v vas, ki bi morala zaradi rudnika izginiti. Spoznali smo zgodbo o zavajanjih, lažeh, grožnjah, strupu in uničenju.

Gosti: