Vroči mikrofon

By RTVSLO – Val 202News News Commentary Daily News

Vroči mikrofon episodes

August 27, 2024 Prizemljeni, a neomajni v boju za pravičnejši svet
Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.
Sogovorniki in sogovornice:
- Salah Said, palestinski aktivist iz Palestine
- Udi Raz, propalestinska aktivistka iz Izraela
- Nidžara Ahmetašević, mendarodno priznana novinarka iz Sarajeva, ki deluje na področju človekovih pravice, migracij in vojnih zločinov
- Sladjana Lazić, raziskovalka in docentka za mirovne in konfliktne študije na Univerzi v Innsbrucku
12 min
August 21, 2024 Prva komunistična županja v zgodovini Avstrije
Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?
24 min
August 20, 2024 Pesticidi na krožniku
Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...
Seznam nevarnih in neskladnih prehranskih izdelkov na strani uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je dolg. Kaj vse se znajde na naših krožnikih in tega sploh ne vemo, pojasnjuje vodja sektorja za nadzor hrane Nadja Škrk.
26 min
August 14, 2024Orbanova mirovna misija, ki je vznemirila Evropo
V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.
Obiski Kijeva, Moskve, Pekinga in Floride so na noge spravili voditelje evropskih držav in skupnih institucij, saj Orban za tako pobudo ni imel nobenega mandata in ni bila usklajena z drugimi članicami. Mnogi izmed voditeljev so hitro v izjavah za medije in na družbenih omrežjih pojasnjevali, da Orban ne govori v imenu celotne EU.
A kako se evropske institucije in voditelji sploh lahko odzovejo v takem primeru? Kakšne ukrepe lahko sprejmejo proti politiku, ki ne sledi usklajenim stališčem zveze, a trenutno zaseda viden položaj v ustroju EU?
Gosta:
Szabolcs Panyi, madžarski raziskovalni novinar,
dr. Peter Verovšek, politolog, Univerza v Groningenu
22 min
July 24, 2024Ameriška predsedniška tekma se začenja znova
V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?
Gosta:
Tomaž Gerden, zunanjepolitični komentator Radia Slovenija
Dr. Peter J. Verovšek, politolog na Univerzi v Groningenu
22 min
July 17, 2024Ozempic revolucija: Obetavno, toda ...
Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.
Sogovorniki:
endokrinologinja dr. Marija Pfeifer,
dr. Lovro Žiberna, Katedra za biofarmacijo in farmakokinetiko, Fakulteta za farmacijo
specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček,
nekdanja uporabnica Ozempica Urška iz Ljubljane

Študije, ki jih dodatno posredujemo v prebiranje (pripravila Vida Lestan):
Ozempic in kontracepcija:
Pojavljajo se primeri nepričakovanih nosečnosti pri ženskah, ki jemljejo zdravilo Ozempic sočasno z oralno kontracepcijo ali pa so bile predhodno diagnosticirane z neplodnostjo. Obstaja sicer več hipotez, zakaj bi lahko zdravila, ki pripadajo skupini agonistom GLP-1, večala plodnost, a tovrstne raziskave še niso na voljo. Mogoče je, da izguba telesne teže pri nekaterih ženskah vpliva na povrnitev redne ovulacije. Poleg tega lahko zdravilo tirzepatid, ki ima podoben mehanizem delovanja kot ozempic, ni pa semaglutid, manjša absorpcijo kontracepcije, kar zavira njeno delovanje.
Zdravila, ki posnemajo delovanje GLP-1, med njimi tudi sloviti Ozempic, upočasnjujejo praznjenje hrane iz želodca v črevo, kjer pa se kontraceptivi absorbirajo v krvni obtok. Delovanje oralne kontracepcije pa je odvisno od njene koncentracije – če je ta prenizka, lahko zavira njeno delovanje. Ameriško farmacevtsko podjetje Eli Lilly, ki je patentiralo zdravilo tirzepatid, bolj znano kot Mounjaro, priporoča uporabo drugačne oblike kontracepcije pred in med uporabo zdravila.
Študija Federica Malla iz Univerze v Vigoju iz leta 2015, ki je sicer bila izvedena na živalskih modelih, je opazila povečano število potomcev pri miših, ki so bile tretirane z zdravili GLP-1, v primerjavi s tistimi, ki niso. Raziskovalci so opazili tudi povečane koncentracije luteinizirajočega hormona, ki je odgovoren za sprožanje ovulacije. Žal pa so raziskave na populaciji žensk nasploh zelo skromne.
GLP-1 in odvisnost od alkohola:
Zmanjšana potreba po uživanju alkohola pri bolnikih, zdravljenih s semaglutidom, kaže na potencialne terapevtske koristi za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Ameriška retrospektivna kohortna študija elektronskih zdravstvenih kartonov 83 825 bolnikov z debelostjo kaže na od 50 do 56 odstotkov nižje tveganje za zlorabo alkohola v primerjavi z drugimi zdravili za zdravljenje debelosti.
Točni mehanizmi delovanja še niso bili odkriti, vendar pa se receptorje GLP-1 povezuje z možganskim dopaminskim sistemom. Vključenost sproščanja dopamina pri uravnavanju uživanja hrane in alkohola bi lahko pojasnila, zakaj je semaglutid koristen pri zmanjšanju uživanja hrane in v živalskih laboratorijskih modelih za zmanjšanje uživanja alkohola in drugih drog. Čeprav ni podatkov o učinku semaglutida na absorpcijo alkohola, pa je mogoče, da poleg upočasnjenega želodčnega praznjenja upočasnjuje tudi absorpcijo alkohola. Ta upočasnitev pa zmanjša vpliv na dopaminski učinek, ki ga prinese uživanje alkohola.
GLP-1 in nevrodegenerativne bolezni:
Obetavne so tudi študije na področju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Hormon GLP-1 ima ključno vlogo pri povezovanju presnovnih in možganskih motenj. Študije na živalskih modelih so pokazale, da agonisti receptorja GLP-1 (GLP-1RA) obetajo tudi pri stanjih, kot so možganska ishemija ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Pri kognitivnih motnjah, povezanih z diabetesom in debelostjo, GLP-1RA izboljšujejo učenje in spomin ter zmanjšujejo nevrodegeneracijo. Pri modelih PD GLP-1RA izboljšujejo motorično aktivnost in varujejo dopaminergične nevrone, medtem ko pri modelih AD izboljšujejo nevropatološke značilnosti in kognitivne funkcije. Mehanizmi vključujejo zmanjšanje oksidativnega stresa, vnetja, apoptoze in modulacijo sinaptične plastike. Čeprav so te ugotovitve po večini osnovane na živalskih študijah, kažejo, da bi lahko bili GLP-1RA obetavna terapevtska možnost za kognitivni upad, povezan z diabetesom, in nevrodegenerativne bolezni pri ljudeh. Za potrditev teh učinkov pri ljudeh so nujne nadaljnje klinične študije.
Članek iz leta 2024 s podobnimi ugotovitvami kot zgornji ponuja pregled nad ugotovitvami študij na živalskih modelih. Kljub obetavnim predkliničnim rezultatom pa so potrebne nadaljnje raziskave na tem področju.
Primerjalna študija uspešnosti GLP-1, inhibitorjev DPP in sulfonilureaz za tveganje razvoja demence pri starejših bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Švedska raziskava je vključevala 88 381 udeležencev s sladkorno boleznijo tipa 2, starejših od 65 let. Raziskava, ki je trajala od leta 2010 do 2020, je pokazala, da je med omenjenimi zdravili, sicer primarno za zdravljenje sladkorne bolezni, GLP-1 najbolj znižal tveganje za razvoj demence. Potrebnih je več kliničnih študij.
37 min
July 10, 2024Čakanje na paket ali kaj se dogaja s Pošto Slovenije
Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.
Sogovorniki:
predsednik KS Spodnja Idrija Vojko Carl
direktor Tehnologije, mreže in logistike pri Pošti Slovenije Peter Milinović
pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič
aninimni poštarji
26 min
July 03, 2024Lepotni posegi na črnem trgu in v rokah amaterjev
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa.
Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.
Sogovorniki:
dr. Metka Kuhar, prof. socialne psihologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani
prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani
dr. Vesna Tlaker, zdravnica specialistka dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatilogija.si
Maja Ložar, diplomirana kozmetičarka zaposlena na Fakulteti za aplikativne vede VIST
Matija Ambrož, dr. medicine in specialist družinske medicine
29 min
June 26, 2024Proteinomanija - Je več beljakovin boljše za naše telo?
Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.
Sogovorniki:
dr. Nada Rotovnik Kozjek, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano,
dr. David Katz, internist in specialist za preventivno medicino in javno zdravje, ustanovitelj in nekdanji predsednik raziskovalnega centra za preventivo Yale-Griffin Univerze Yale v Združenih državah Amerike,
dr. Živa Lavriša, raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko,
nutricionist Jernej Ogrin ter
dr. Žan Lep, socialni psiholog, Filozofska fakulteta v Ljubljani.
27 min
June 19, 2024 Bolgarija: Lahko bi bili nebesa na zemlji
Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.
Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
23 min

About Vroči mikrofon

From the publisher's feed

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?