Izpostavljamo tri evropske države: Italijo, Avstrijo in Dansko. Pogledamo, kaj si o trenutnih razmerah na tem področju misli Evropska unija, in zakaj so razmere v Združenih državah Amerike povsem drugačne.

Sogovorniki:
- Janko Petrovec, dopisnik iz Rima, o razmerah v Italiji
- Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja, o tem, kako Evropska komisija gleda na razmere v tisku
- Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, o tem, kako so razmere v ZDA popolnoma različne kot v Evropi
- Daniela Kraus, dunajski novinarski klub Concordia, o razmerah v Avstriji
- Mogens Blicher Bjerregård, danski strokovnjak za medije, o tem, da Danska razume podporo medijem kot podporo demokraciji

Prvi del serije Pritiski na tisk - lastniki in vodstva

Vroči mikrofon o avstrijski aferi, ki je odnesla Sebastiana Kurza

Hrana prihodnosti, 1. del: Globalna proizvodnja hrane povzroči četrtino svetovnih izpustov toplogrednih plinov 

Hrana prihodnosti, 2. del: Meso kot prestiž 

O poslovnih modelih preživetja s predstavniki vodstev in lastniki tiskanih medijev. Sogovorniki so: Tomaž Vesel (Salomon, Media 24), Bojan Petan (Dnevnik, DZS) in Peter Frankl (Finance).

Gosta: dr. Ulrike Franke (ECFR); dr. Uroš Svete (Urad za informacijsko varnost; FDV)

Da smo zelo zašli in da praktično skoraj ni več upanja, da bi segrevanje ozračja zamejili pod stopinjo in pol v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, svari Saleemul Huq, direktor Mednarodnega centra za podnebne spremembe in razvoj v Bangladešu. Kot eden redkih ljudi lahko reče, da se je udeležil prav vseh dozdajšnjih podnebnih vrhov, na katerih sodeluje kot pogajalec v imenu najranljivejših držav.

V tokratnem Vročem mikrofonu z njim pretresamo, kaj pomeni lanska zaveza držav za ustanovitev sklada za izgubo in škodo, ki velja za največji uspeh vrha v egiptovskem Šarm el Šejku, in kaj lahko nerazviti svet pri ukrepanju zoper posledice podnebnih sprememb nauči razvitega. V Bangladešu, denimo, so poplave in cikloni v preteklosti vzeli na tisoče življenj, danes pa so to številko skrčili skoraj na nič