Vroči mikrofon

By RTVSLO – Val 202News News Commentary Daily News

Vroči mikrofon episodes

April 03, 2024Bo že prihodnje leto s poklicno maturo onemogočen vpis na nekatere univerzitetne študije?
Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole.
Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?
Sogovorniki:
dr. Franci Demšar, direktor Nakvisa
Matej Hriberšek, prodekan za študijske zadeve, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Branka Hrast Debeljak, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih
Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter dolgoletna ravnateljica OŠ Danile Kumar
dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve pri Univerzi v Ljubljani
32 min
April 02, 2024Madžarska: Težave v Orbanovem kraljestvu
Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom.
Je Madžarska res pred velikimi spremembami ali gre le še za en vihar v kozarcu Blatnega jezera? Lahko Orban, ki bo poleti prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, res še enkrat zatrese bruseljsko politiko ali pa smo priče njegovemu labodjemu spevu? Koliko si Madžari v resnici želijo sprememb?
Sogovorniki:
Márton Gergely, novinar in urednik
Stefano Bottoni, zgodovinar in politični analitik
Miklós Ligeti, Transparency International
Lili Simon, študentka glasbe
Luka Lisjak Gabrijelčič, raziskovalec na CEU
Rajmond Percze, podjetnik
Lacek Takács, umetnik
Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
29 min
March 27, 2024 dr. Anica Mikuš Kos: In vendar večina otrok kljub vojnim grozotam odraste v funkcionalne ljudi
Pred kratkim je minilo dve leti od začetka vojne v Ukrajini, čez nekaj dni bo pol leta, kar poteka genocidna vojna na območju Gaze in na drugih palestinskih območjih. Človeku, ki vojne še ni izkusil, so vsakodnevno ubijanje, strah, negotovost, izgube bližnjih, tudi begunstvo, v resnici nepredstavljivi: če jih mora izkusiti otrok, še toliko bolj.
Otroška pediatrinja, humanitarka in dolgoletna predsednica Slovenske filantropije dr. Anica Mikuš Kos se v vsa čustva teh otrok z lahkoto vživi: ker jih je kot otrok preživela sama. Kot majhna punčka je del otroštva s staršema preživela v partizanih in se razmer v partizanski bolnišnici, strahu, a tudi drobnih dogodkov, ki so ji vlivali upanje, še dobro spomni.
Kasneje so ji tudi te izkušnje prišle prav, ko je kot strokovnjakinja pomagala žrtvam vojne na različnih koncih sveta. Toda prav zaradi vseh izkušenj je prepričana, da večina otrok izkušnjo lahko preživi brez resnejših trajnih posledic. In čeprav sodi v vrh svoje stroke, verjame, da smo za tak izid mnogo bolj kot še tako dobri strokovnjaki za duševno zdravje, odgovorni vsi mi, ki jim znamo znova vrniti vero v dobro.
25 min
March 26, 2024Se evropske države pripravljajo na vojno? | Mirko Cigler in dr. Jelena Juvan
Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.
Zdaj znova slišimo številne pozive k oboroževanju. Francoski predsednik si želi skupnih evropskih vojaških sil. Strah pred napadom se širi predvsem iz Kremlja. Najbolj ga občutijo v baltskih državah, na Poljskem, tudi Finskem. Precejšnja panika pa v evropskih vojaških krogih nastane ob misli, da bi se uresničile besede Donalda Trumpa, če spet postane predsednik Združenih držav Amerike. Dejal je, da ob morebitnem ruskem napadu na Evropsko unijo, ZDA ne bi priskočile na pomoč. Več kot očitno pa je, da so Združene države Amerike glavni vir moči severno-atlantskega zavezništva Nato, ki letos obeležuje 75 let. 20 let je njegova članica tudi Slovenija, kjer pa je med državami članicami prisoten najnižji odstotek naklonjenosti. Ta je sicer še vedno nad 50 odstotki.
Kje je ob vsem tem diplomacija in kolikšno moč imajo pozivi za mir? In zakaj svet ob medsebojnem sodelovanju ne vidi resničnega sovražnika za človeštvo, za prihodnost?
Sogovornika:
upokojeni diplomat in publicist Mirko Cigler in
doc. dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede.
51 min
March 20, 2024"Počitnice" v Polju
10 mesecev potem, ko so v javnost prišle obtožbe o nasilju v Psihiatrični kliniki Ljubljana, nadzori še vedno potekajo ali pa ne ugotavljajo nepravilnosti. Kaj se dejansko dogaja v Polju? V oddajo smo povabili tudi eneralnega direktorja zavoda psihiatrične klinike, prof. dr. Bojana Zalarja, ki pa je gostovanje v oddaji tik pred zdajci odpovedal. Sogovrniki:
predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter predstavnica zdravstva v Državnem svetu Monika Ažman
novinarka N1 Barbara Smajila
aktivist na področju duševnega zdravja Tone Vrhovnik Sraka
uporabnik psihiatrije Joc Podlesnik
psihiatrinja dr. Vesna Švab
32 min
March 19, 2024Kaj nam pomeni varnost | dr. Aleš Bučar Ručman
Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali?
Sogovornik:
izredni profesor sociologije dr. Aleš Bučar Ručman, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru
39 min
March 13, 2024Regulacija konoplje: Včasih ni dobro imeti preveč zabetoniranih sinaps v možganih
Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat?
Sogovorniki:
Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije
Maja Ebert Moltara, Onkološki inštitut Ljubljana
dr. Josipina Ana Červek, onkologinja, prejemnica posebnega odlikovanja predsednika RS za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja
Metka Paragi, sekretarka za zdravstvo v Kabinetu predsednika vlade RS
Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport
24 min
March 06, 2024Evropsko podnebno pravo še ni tako razvito, kljub temu pričakovane odmevne tožbe
Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?
Sogovorniki:
Gregor Schamschula, avstrijski okoljski odvetnik;
Csaba Kiss, madžarski okoljski odvetnik;
Summer Kern, odvetnica pri avstrijski mreži nevladnih organizacij iz 16. evropskih držav;
Kertu Birgit Anton, podnebni aktivist;
Plamen Peev, bolgarska fundacija za podporo civilne družbe, demokracije in trajnostnega razvoja;
doc. dr. Maša Kovič Dine, Katedra za mednarodne odnose na Pravni fakulteti UL;
Aljoša Petek, predstavnik nevladnih organizacij v Svetu za trajnostni razvoj in varstvo okolja.
20 min
March 05, 2024Začarani krog lova na petice
Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.
Še malo pa se bo zaključil spomladanski rok za vpis v srednje šole, pri čemer bodo najverjetneje tudi letos nekatere, po večini gimnazije skoraj do skrajnosti zaostrile prag za vstop. Ponekod bo ta tako visok, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna. Šolam je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen, govorimo o pravi ocenomaniji, ki pa se kljub temu ne odraža tudi v višji ravni znanja, ampak – kar je skrb vzbujajoče – v vse večjih duševnih težavah mladih. V začarano igro lova na petice so se ujeli vsi – od šol, učiteljev, staršev in posledično tudi učencev, pri čemer je vprašanje, ali so predlagane spremembe zakonodaje korak v pravo smer.
Sogovorniki:
Sorina Doler in Luka Nikolac, osmošolca na Osnovni šoli Lava v Celju;
Arja Ela Hvala in Lara Butinar, dijakinji Gimnazije Vič;
Kristina, mama devetošolca;
Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava;
Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič;
Klemen Lah, član strokovnega sveta za splošno izobraževanje;
Dimitrij Banda, svetovalni delavec na Gimnaziji Vič;
Andrej Koritnik, profesor slovenščine na Gimnaziji Vič;
Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in vodja Familylaba;
Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Bral je Jure Franko.
33 min
February 28, 2024Javno zdravstvo na operacijski mizi (dr. Valentina Prevolnik Rupel, Borut Mekina, Brigite Ferlič Žgajnar)
V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?
Gostja Vročega mikrofona je ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel. Komentar razmer v zdravstvu sta prispevala tudi novinarja, ki spremljata razmere v slovenskem zdravstvu: Borut Mekina (Mladina) in Brigite Ferlič Žgajnar (Delo).
Poslušajte tudi:
dr. Dušan Keber: Priča smo načrtni razgradnji javnega zdravstvenega sistema
Kako bo potekala oskrba bolnikov po 1. marcu?
38 min

About Vroči mikrofon

From the publisher's feed

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?