Vroči mikrofon

By RTVSLO – Val 202News News Commentary Daily News

Vroči mikrofon episodes

March 08, 2023 Položaj žensk v kulturi, turizmu in zdravstu
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Ženske kot vodje imajo žal pogosto manj razumevanja za ženske
Irena Ilešič Čujovič je pred leti položaj predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije sicer zasedla začasno, po nenadni smrti dolgoletnega predsednika sindikata, zato uradno zdaj teče šele njen prvi polni mandat. Čeprav po izobrazbi pravnica, ki neposredno v zdravstvu ni delala, je v nekaj letih postala odločen in srčen glas cele palete zaposlenih od strežnic in medicinskih sester do socialnih delavcev in zdravnikov. Tem znotraj vse bolj spremenjenih razmer in vse bolj plenilskih apetitov elite skuša ustvariti vsaj znosne delovne pogoje in zagotavljati dostojno plačilo, kar v podcenjeni in močno feminizirani dejavnosti nikakor ni preprosto.
Kornelija Kianec je sobarica, ki se bori za pravice turističnih delavk – v glavnem so namreč ženske, ki so najpogosteje skrite očem. Gorazd Rečnik se je z njo pogovarjal v Murski Soboti, čeprav se je nazadnje izpostavila ob stavki sobaric in čistilk Hotelov Bernardin družbe Sava Turizem, ki jih je delodajalec prezaposlil na zunanjega izvajalce. Stavkajoče so namreč podprle tudi sobarice iz Term 3000, ki so vse temne plati tako imenovanega "outsourcinga" že dobro spoznale.
Barbara Jamšek je lutkovna animatorka in igralka v Lutkovnem gledališču Maribor. Sama zase pravi, da je kolektivka in aktivna državljanka.
32 min
March 07, 2023Kam so šli vsi učitelji?
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
Sogovornice in sogovorniki:
Nina Košmrlj, mlada učiteljica fizike in matematike na Osnovni šoli Kolezija;
Mitja Šket, ravnatelj osnovne šole Šmarje pri Jelšah;
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture;
dr. Miha Lovšin, vodja Sektorja za razvoj kadrov v šolstvu na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
Gregor Pečan, predsednik Združenje ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva;
dr. Mojca Čepič, profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani;
Timotej Maroševič, profesor fizike na Gimnaziji Vič.
29 min
March 01, 2023 Pritiski na tisk - brez dobrih kadrov ni kakovostnih medijev
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Anketa novinarskega sindikata med zaposlenimi v tiskanih medijih je pokazala, v kako težkem položaju so, da delajo pod hudimi pritiski, so zelo obremenjeni, slabo plačani, imajo neurejeno napredovanje, malo možnosti za izobraževanje, zato številni razmišljajo o zamenjavi službe in celo o tem, da bi zapustili novinarstvo. Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik pravi, da se razmere v tiskanih medijih že vrsto let slabšajo.
Biti lastnik medija, to prinaša s seboj tudi odgovornost, ne le odgovornost do zaposlenih, ampak tudi odgovornost do javnosti, novinarstva in demokracije v državi.
Alenka Potočnik
Dolgoletni novinar Dela Veso Stojanov in odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik opisujeta, kaj se dogaja v njunih časopisnih hišah, in razmišljata o prihodnosti tiskanih medijev. Psihologinja Maša Blaznik pa je zaveznica dobrih medijev in novinarjev, podpisnica peticije in podpornica odlične novinarke Ane Lah, ki ji na Večeru niso podpisali pogodbe.
V tem, kar se dogaja z mediji in novinarji, ni nič normalnega in nič sprejemljivega, zato je tako pomembno, da se proti temu vztrajno borimo in opozarjamo na to.
Maša Blaznik
Zapiski
Pritiski na tisk - lastniki in vodstva
Pritiski na tisk - podpora medijem pomeni podporo demokraciji

23 min
February 28, 2023 Raha Bahreini: Ljudje v Iranu žalujejo, a so hkrati polni upanja
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Posebna poročevalka mednarodne človekoljubne organizacije Amnesty International iz Irana Raha Bahraini pravi, da so v Iranu na stotine žensk, moških in otrok ubili s strelnim orožjem. Številni so umrli za posledicami brutalnega fizičnega nasilja, na tisoče ljudi je ranjenih in poškodovanih. Mnogi so zaprti v centrih za pridržanje, kjer so žrtve krutega in nehumanega ravnanja z njimi. Oblasti pa so povečale tudi rabo smrtne kazni. S čimer prav tako želijo ustrahovati ljudi in posledično zatreti proteste, ki so izbruhnili septembra lani po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute.
Kaj se dogaja v Iranu, se je z Raho Bahraini pogovarjala novinarka Prvega programa Radia Slovenija Tita Mayer.
24 min
February 22, 2023 Pritiski na tisk - podpora medijem pomeni podporo demokraciji
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Izpostavljamo tri evropske države: Italijo, Avstrijo in Dansko. Pogledamo, kaj si o trenutnih razmerah na tem področju misli Evropska unija, in zakaj so razmere v Združenih državah Amerike povsem drugačne.
Sogovorniki:
- Janko Petrovec, dopisnik iz Rima, o razmerah v Italiji
- Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja, o tem, kako Evropska komisija gleda na razmere v tisku
- Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, o tem, kako so razmere v ZDA popolnoma različne kot v Evropi
- Daniela Kraus, dunajski novinarski klub Concordia, o razmerah v Avstriji
- Mogens Blicher Bjerregård, danski strokovnjak za medije, o tem, da Danska razume podporo medijem kot podporo demokraciji
Prvi del serije Pritiski na tisk - lastniki in vodstva
Vroči mikrofon o avstrijski aferi, ki je odnesla Sebastiana Kurza
29 min
February 20, 2023 Na urgencah kadra ni, pogoste so bolniške odsotnosti, odpovedi, “štukamo” s študenti
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
21 min
February 15, 2023 Hrana prihodnosti: Zmernost
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
Zapiski
Hrana prihodnosti, 1. del: Globalna proizvodnja hrane povzroči četrtino svetovnih izpustov toplogrednih plinov
Hrana prihodnosti, 2. del: Meso kot prestiž
25 min
February 07, 2023 Hrana prihodnosti: Meso kot prestiž
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
26 min
February 01, 2023 Pritiski na tisk - lastniki in vodstva
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
O poslovnih modelih preživetja s predstavniki vodstev in lastniki tiskanih medijev. Sogovorniki so: Tomaž Vesel (Salomon, Media 24), Bojan Petan (Dnevnik, DZS) in Peter Frankl (Finance).
26 min
January 31, 2023 Hrana prihodnosti: Globalna proizvodnja hrane povzroči četrtino svetovnih izpustov toplogrednih plinov
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
29 min

About Vroči mikrofon

From the publisher's feed

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?