Mladi so v letu epidemije pred zasloni preživeli več časa, kot kadarkoli prej. V prvem valu vsak šolski dan v povprečju kar 7 ur, v drugem valu še več. Željo po učenju in življenju v živo so izrazili tudi javno, nekaterim med njimi je bila naložena kazen. V Intelekti nas zato zanima, kaj se jim je v minulem letu dni pravzaprav dogajalo in na kakšnih mladih zdaj svet stoji? Pripravlja Urška Henigman.

Otroci in mladostniki v letu epidemije pokazali izjemno prilagodljivost, učinkovitost in vzdržljivost

Mladi so pred letom namesto v šolske klopi sedli za zaslone računalnikov, tablic in pametnih telefonov. Njihovi učteljice in učitelji so jim poslali navodila, kaj naj bi tisti dan naredili. Najmlajšim so pomagali starši, ki so v veliki večini ostali doma, v službo so odšli le zaposleni v nujnih službah. Časa za predah, za postopno spopadanje z razmerami si kot družba nismo vzeli. V petek so se šole zaprle, takoj v ponedeljek pa se je začel pouk od doma. Tako pedagogi in starši kot tudi otroci so morali pokazati izjemno prilagodljivost in učinkovitost. V letu dni so digitalni domorodci pred zasloni preživeli več časa kot kadar koli prej. Docentka doktorica Bojana Lobe s Katedre za družboslovno informatiko in metodologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani:

"Če je bilo povprečje leta 2018 približno dve uri in pol, je bilo zdaj sedem ur. In to je bilo v prvem valu zaprtja, ko otroci še niso imeli veliko Zoom seans."

Šola na daljavo je razkrila in poglobila neenakosti med mladimi v Sloveniji, pravi profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s FDV, avtorica znanstvene monografije Mladost na zaslonu, konteksti in protislovja medijskih kultur mladih:

"Tudi zdaj, ko so učenci v šolah, ni dvoma, da prihaja do izjemnega razkoraka, ne samo znotraj razreda, ampak tudi med šolami. O tem bo teba tematizirati, poglobljeno in zelo previdno."

Mladi so nevidne žrtve epidemije, poudarja zaslužna profesorica in znanstvena svetnica doktorica Mirjana Ule s FDV, pionirka raziskovanja mladine v našem prostoru:

"Mladost je izjemno pomembno življenjsko obdobje. Je formativno za razvoj indentitete in samopodobe. Zato mladi potrebujejo veliko različnih povratnih informacij."

Izredni profesor doktor Damijan Štefanc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa opozarja, da je mlade treba jemati resno:

"Kot družba se bomo morali precej potruditi, da bomo vsaj delno lahko kompenzirali tisto, kar je mladim vzela po eni strani epidemija in po drugi nespametna politika."