Aktualna tema

Predlog uvedbe tako imenovanega turističnega evra, ki ga predvideva koalicijska zaveza, je naletel na ostre kritike turističnega gospodarstva. Stroka opozarja, da bi nova dajatev lahko zmanjšala konkurenčnost slovenskega turizma, v Združenju sobodajalcev Slovenije pa poudarjajo, da je predlog nesprejemljiv in v nasprotju z obljubami vlade, da ne bo uvajala novih davkov.

Rusija, ena največjih proizvajalk nafte na svetu, se sooča z energetsko krizo, ki jo nekateri opisujejo kot največjo v času sodobne države. Toda goriva ne zmanjkuje zato, ker bi državi zmanjkalo surove nafte. Težava nastaja v rafinerijah, kjer jo predelujejo v bencin, dizelsko in letalsko gorivo. Ukrajinski napadi so v zadnjih mesecih večkrat ustavili proizvodnjo v nekaterih največjih obratih, posledice pa se kažejo v omejevanju prodaje, daljših vrstah in velikih razlikah med regijami. Oblasti so omejile izvoz, povečale nadzor nad trgom in začele iskati gorivo tudi v tujini. Tako država, ki izvaža nafto, del lastne surovine posredno kupuje nazaj v obliki dražjih končnih derivatov. Kriza pa lahko vpliva tudi na Evropo, saj se zanjo in za Rusijo vse bolj prepletajo iste dobavne poti.

Dolgo obdobje vročine in pomanjkanja padavin pušča posledice. Agencija za okolje opozarja na zelo sušne razmere v večjem delu Slovenije, predvsem na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in Obali.

Kaj lahko v takšnih razmerah naredijo pridelovalci zelenjave in vrtičkarji? Kako pravilno zalivati in katere ukrepe je smiselno sprejeti, da rastline lažje preživijo vročino? O tem smo se pogovarjali z Natalijo Pelko s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.

V Murski Soboti se je končal tridnevni tabor vrtca Murska Sobota, ki že četrto leto povezuje prekmurske in porabske otroke. Najmlajši so s pomočjo igre, ustvarjanja in druženja krepili uporabo slovenskega jezika ter spletali nova prijateljstva. O tem, kako pomembna so takšna srečanja za ohranjanje jezika in identitete porabske skupnosti, pa več v prispevku Vide Toš.

Dijaka zaključnega letnika dvojezične srednje šole v Lendavi sta s svojim maturitetnim projektom letos dokazala, da lahko znanje uspešno preneseta tudi v prakso. Lotila sta se zahtevnega tehničnega izziva, ki je zahteval veliko načrtovanja, sodelovanja in vztrajnosti. Kaj sta ustvarila, kako je nastajala njuna zamisel, s kakšnimi izzivi sta se srečevala in kakšen je končni rezultat, je preveril Sandi Horvat.

Država je v prvem polletju tega leta iz proračuna porabila 8,9 milijarde evrov, s tem pa je ustvarila za 1,2 milijarde primanjkljaja. V primerjavi z enakim obdobjem lani smo več sredstev namenili za socialne transferje, investicije in stroške dela v javnem sektorju, so izračunali na finančnem ministrstvu. Izdatki so rasli občutno hitreje od prihodkov, je opozoril tudi Fiskalni svet, ki od vlade pričakuje konkreten kratkoročni in srednjeročni načrt konsolidacije. Kot nam je v pogovoru pojasnil predsednik dr. Davorin Kračun, niso potrebni drastični rezi. Komentiral je tudi predlog za prenos upravljanja državnega premoženja na Nacionalni demografski sklad in za vzpostavitev ločenih plačnih stebrov za različne poklice, na primer zdravstvo.

Kaj se zgodi, ko za nekaj dni mesto začne dihati v ritmu jazza? Ko improvizacija postane skupni jezik, različni glasbeni svetovi pa se srečajo na istem odru? Odgovore na ta vprašanja je minuli konec tedna ponudil Jazz Festival Ljubljana.

Reportažo po festivalu sta pripravili glasbeni urednici Alja Kramar in Tina Žun.

Foto: Nada Žgank

Eden najučinkovitejših ukrepov pri preprečevanju vseh vrst odvisnosti - tudi pri mladih kot eni najranljivejši skupini - je preventivna dejavnost, poudarjajo strokovnjaki. Kljub temu njeno financiranje ostaja skromno in ujeto v past kratkoročnega razmišljanja. Sodobna preventiva sicer ne vključuje več le ene substance ali ene institucije, ampak povezuje vse pristojne akterje in poznavalce področja na lokalni in državni ravni, vse pomembnejšo vlogo pa dobiva tudi umetna inteligenca. Zakaj bi se preventiva morala začeti že v zgodnjem otroštvu, kaj lahko storijo starši in kako lahko umetna inteligenca pomaga pri načrtovanju učinkovite preventive? O tem se je Nataša Mulec pogovarjala z Matejem Koširjem, direktorjem Inštituta Utrip, ki se ukvarja z raziskovanjem in ozaveščanjem o posledicah rabe alkohola, tobačnih izdelkov, prepovedanih drog in nekemičnih zasvojenosti.

Na obisku v Sloveniji sta te dni rojaka iz Avstralije Branko Fabjančič in Marko Krope. Navdušena motorista slovenskih korenin, ki med drugim segajo do Javorja na Krasu oziroma do Ptuja, sta na motorjih raziskovala Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško; Branko se je odpravil celo do Bosne in Hercegovine.

Ob tem sta popotnika za rojake v Avstraliji posnela utrinke obiska, nekaj pa sta jih delila tudi z nami.

Saksofonist, skladatelj in improvizator Lenart De Bock je eden najdejavnejših predstavnikov mlajše generacije slovenskega jazza. Poznamo ga kot vodjo svojega kvinteta, sovodjo tria Soothsayer in člana kolektiva Zhlehtet. Pomemben mejnik njegovega avtorskega ustvarjanja predstavlja album A Plea for Tenderness, ki je izšel leta 2025. Lenart De Bock je letošnji umetnik v rezidenci Jazz Festivala Ljubljana.