Aktualna tema

Plače slovenskih poslank in poslancev se višajo, madžarski poslanci pa so nedavno sprejeli zakon, po katerem si bodo plače znižali za 40 odstotkov. So lahko dober vzgled?

V Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah je v okviru zaključnega dogodka Tednov vseživljenjskega učenja Lahko si navdih!Andragoški center Slovenije razglasil NAJzgodbo vseživljenjskega učenja 2026. Med 12 prejemniki letošnjih Priznanj ACS in približno 10.000 oddanimi glasovi javnosti je največ podpore prejela življenjska pot Maria Žnidaršiča, ljubiteljskega fotografa, lokalnega kronista in glasnika Loške doline, ki je digitalna znanja začel pridobivati po 50. letu.

Žnidaršič je s fotografijami in zapisi postal pomemben povezovalec skupnosti – njegova dela ne dokumentirajo le dogodkov, temveč ohranjajo spomin na kraj ter povezujejo domačine in izseljence po svetu.

Prejšnji teden je češka vlada predlagala zakon, po katerem bi ukinili plačevanje prispevka za javne medije in ga nadomestili s proračunskimi sredstvi. Obseg financiranja medijev bi se zmanjšal za 15 odstotkov. Nasprotniki predloga svarijo, da gre Češka po poti Slovaške; tamkajšnja vlada si je s podobnim ukrepom zagotovila nemoteno vmešavanje v medijsko poročanje. Javni mediji potrebujejo stabilno in politično neodvisno financiranje, če želijo učinkovito opravljati svojo demokratično vlogo. Medijski analitik Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Will Davies opozarja, da je neposredno financiranje iz državnega proračuna najbolj izpostavljeno političnim pritiskom. Neustrezno financiranje javnega medijskega servisa oslabi javni medij, s tem pa tudi družbo. Pri tem ne gre le za informativne vsebine, pač pa so ogrožene tudi kulturne, izobraževalne in manjšinske vsebine, prenosi športnih dogodkov, domača produkcija.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je nedavno predstavilo novo spletno in mobilno aplikacijo eLastovka, ki je namenjena slovenskim državljanom na potovanjih in začasnem bivanju v tujini. Aplikacija uporabnikom omogoča hiter dostop do ključnih informacij za varno potovanje, med drugim do potovalnih nasvetov in ocen tveganja za posamezne države, kontaktnih podatkov diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije ter nujnih številk v tujini. Še več podrobnosti je predstavil vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Viktor Mlakar.

Telesna zmogljivost slovenskih otrok in mladostnikov se šest let po začetku epidemije še ni vrnila na predkoronsko raven, kažejo preliminarni rezultati meritev za Športnovzgojni karton 2026. Dekleta in fantje med 6 in 18 let tudi 5 let ne dosegajo predkoronske ravni gibalne učinkovitosti, gibljivosti, hitrosti izmeničnih gibov in deleža prekomerno hranjene mladine, kar po mnenju strokovnjakov vpliva ne le na njihove športne, temveč tudi učne dosežke. Čeprav je slovenska mladima med najboljšimi v Evropi, pa se slaba tretjina otrok in mladih sploh ne ukvarja z rekreacijo ali s športom. Sogovornik: prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in avtor preliminarnega poročila.

Na Hrvaškem so lani zabeležili 1,7 milijona prihodov slovenskih turistov. Številni imajo na Jadranski obali lastne nepremičnine, drugi se iz leta v leto vračajo na iste parcele v kampih ali v apartmaje v hrvaških obalnih mestih. Da bi bile njihove počitnice čim bolje brezskrbne, slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem zadnjih nekaj let pred poletno sezono pripravi praktične nasvete pred potovanjem, ki jih je zbrala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Na splošni maturi morajo dijaki opraviti pet predmetov. Poleg treh obveznih – slovenščine, matematike in tujega jezika – izberejo še dva izbirna predmeta. Leta 2013 se je za kemijo kot izbirni predmet odločilo več kot 6.700 maturantov, med njimi tudi Matej Mohorič. Mohorič je danes profesionalni kolesar in prvi Slovenec z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v kategoriji mlajših članov. Izpit iz kemije pa je opravljal kar v kolesarskem dresu, saj je istega dne nastopil na Dirki po Sloveniji, pozneje pa postal tudi zlati maturant. Kako mu je uspelo uskladiti vrhunski šport in priprave na maturo, ga je vprašala Lana Furlan.

Erik Logar je strokovnjak za varno mobilnosti pri AMZS in se vsak dan vozi v službo v Ljubljano. Z njim smo se v terenskem studiu Prvega v Idriji pogovarjali o značilnostih ceste in varnosti na poti.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

V Čipkarski šoli učijo veščin klekljanja idrijske čipke, skrbijo, da se dediščina prenaša na mlajše rodove, izdajajo priročnike za klekljanje, ustvarjajo tržne izdelke visoke kakovosti, imajo status rokodelskega centra. Zanimanje za učenje klekljanja med najmlajšimi ne upada. V izobraževalnem programu za otroke in mladino imajo v tem šolskem letu vpisanih 507 otrok in mladih. Oddelki delujejo v Idriji, Spodnji Idriji, Ledinah, Cerknem, Godoviču, na Colu, v Podkraju in Vipavi. Izobraževanj za odrasle pa se je letos udeležilo več kot 200 klekljaric in klekljarjev.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na 900 metrih nadmorske višine, na Mrzlem Vrhu nad Idrijo, stoji kmetija, ki jo mnogi zaradi odmaknjene lege povezujejo s predstavo o »koncu sveta«. Vendar prav tukaj nastaja zgodba o razvoju, podjetnosti in vztrajnosti. Gašper Kosmač je kmetijo prevzel pred desetimi leti kot mladi prevzemnik in jo skupaj s starši ter bratom razvija v sodobno govedorejsko kmetijo s pasmo angus. Kako danes poteka življenje in delo na strmih pobočjih, s kakšnimi birokratskimi in gospodarskimi izzivi se soočajo slovenski kmetje ter ali je mogoče od kmetijstva tudi živeti? Kmetijo je obiskal Marko Rozman.

Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.