Aktualna tema

Inženirka leta je sinoči postala Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva iz Vrhnike, zaposlena kot letalska mehaničarka pri podjetju Adria tehnika. Odločitev, da bo letalska mehaničarka, je sprejela že pri 11 letih in njena izobraževalna pot je ves čas tekla naravnost k temu poklicu. Z Rosano Kolar se je pogovarjala Cirila Štuber.

Naklade osrednjih dnevnih časopisov so v zadnjih petnajstih letih strmo padle, saj so se bralne navade ljudi spremenile. Energetska kriza in draginja pa sta krizo tiskanih medijev zdaj še poglobili. Na udaru so novinarji, na časopisu Večer so že napovedali odpuščanja. Medijska stroka opozarja, da z umiranjem časopisov, umira tudi kakovostno in poglobljeno novinarstvo, ki je ključno za obstoj demokratične družbe.

Okoljski aktivisti branijo vasico Lützerath v Porenju, ki je že izpraznjena (prebivalcev ni več), zdaj pa jo nameravajo porušiti zaradi širjenja premogovnika. V Porenje smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v ponedeljek v svojem javljanju na Prvem povedala, da namerava v vasico Lützerath v Porenju, da pa zaradi napetih razmer ne ve, ali bo dostop sploh mogoč. Izvedeli smo tudi ali je res, da okoljski aktivizem v Nemčiji postaja vse bolj nasilen in da so akcije aktivistov vedno bolj grobe.

Slovenijo je obiskala posebna poročevalka Amnesty International, dolgoletna raziskovalka zlorab človekovih pravic v Iranu, Raha Bahreini. Na svojem predavanju, ki ga je imela na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je predstavila aktualne razmere v Iranu. Več v prispevku novinarka Tita Mayer.

Razmere v zdravstvu so močno zaostrene. Vsak dan osebnega zdravnika izgubi 60 ljudi, dostop do zdravnika pa je za tiste, ki ga še imajo, otežen. Jutri stavkajo pacienti, v sredo sledi stavka zdravnikov. V luči teh razmer je Zveza organizacij pacientov predstavila ukrepe in priporočila za dostopnejši in enakopravnejši zdravstveni sistem. Med drugim predlagajo prostovoljce v zdravstvenih domovih, ki bi razbremenili zdravnike in telefonsko številko 111 za vse potrebe pacientov.

Iz sveta se še naprej vrstijo obsodbe nasilja v Braziliji, kjer so privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara sinoči vdrli v glavne državne ustanove in jih razdejali. Brazilska policija po nekaj urah spet vzpostavila nadzor in aretirale več sto izgrednikov, predsednik Lula da Silva pa je napovedal kaznovanje odgovornih.

V središču pozornosti so znova razmere v javnem sektorju. Da so v slabem položaju, opozarjajo tudi mladi raziskovalci in asistenti - slabe plače, slab položaj, posledično opuščanje kariere, naštevajo svoje težave. Vse to pa je seveda slabo tudi za slovensko znanost, opozarjajo v Aktivu mladih raziskovalcev in asistentov v sindikatu SVIZ ter zahtevajo rešitve. O tem se bodo danes pogovarjali tudi na resornem ministrstvu, je za Prvi program razložil predstavnik aktiva, dr. Marko Gavriloski.

Ste vedeli, da so konje iz Kobilarne Lipica, ki sicer deluje od leta 1580, že večkrat preselili? Nazadnje med 2. svetovno vojno v Sudete, z »Operacijo kavboj« pa so jih takoj po vojni reševali pred negotovo usodo in jih preselili najprej na Bavarsko in kasneje v Avstrijo. Od tam se jih je v Lipico vrnilo le 11. Ali pa vas nemara zanima, kako so to plemenito pasmo sploh vzgojili. Če nam je uspelo pritegniti vašo pozornost, vas vabimo k poslušanju prispevka ki je nastal ob predstavitvi dokumentarnega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«.

V preteklosti smo veliko govorili o begu možganov. Čeprav situacija danes bolj spominja na kroženje, pa se vseeno mladi znanstveniki in raziskovalci, ki so se uveljavili v tujini, le redko vrnejo v Slovenijo. Ob tem, če že ostanejo pri nas, gredo raje k velikim podjetjem kot pa v javne znanstvene ustanove. O tem, kaj to pomeni za razvoj znanosti v Sloveniji, zakaj je zanimanje mladih znanstvenikov za delo v Sloveniji majhno in kako bi lahko nespodbudne trende obrnili, z vodjo odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan Borisom Rogljem.

Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa.

V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris".

Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr.

Foto: Peter Giodani / MGL